Deset dejstev o poslovanju in finančnem stanju Agrokorja

Datum:

Lastnik Agrokorja Ivica Todorić je bil od spomladi kar nekako na stranskem tiru. Nato pa je vse presenetil in se oglasil septembra, v svoji izjavi za javnost pa se je osredotočil na očitke, ki so bili usmerjeni predvsem na hrvaško vlado. S svojim zapisom je želel predvsem obvestiti ljudi, da mu je bilo podjetje prisilno odvzeto. Kaj je res in kaj ni?

Večernji list je pod drobnogled vzel nekatere Todorićeve izjave in jih podrobneje analiziral v obliki desetih dejstev o poslovanju in finančnem stanju Agrokorja.

1. V začetku leta so bile razmere v Agrokorju dobre, imeli smo načrt za rast.
Ta načrt je zagotovo obstajal, a je po trditvah dobaviteljev prišlo do težav pri plačilih. Agrokor je očitno potreboval denar, saj se je pogajal s Sberbanko, kjer so mu marca odobrili 100 milijonov evrov posojila. S tem denarjem je Agrokor plačal dolg državi, plačal dobavitelje in izplačal plače. Zaradi suma zlorabe pa so nadaljnje financiranje v banki ustavili.

2. Seznam dobaviteljev, ki so podprli njegovo upravo (27. marec).
Dobavitelji so podpirali svež denar, saj bi si s tem zagotovili izplačila svojih terjatev. Čakali so še na Todorićev podpis, a so se medtem že začele blokade računov podjetja, ki so ustavile banke in pritok denarja, ki bi ga potrebovali.

3. Bonitetna agencija Moody’s je 24. februarja zapisala: “Agrokor je dovolj likviden, da pokriva svoje obveznosti v letih 2017 in 2018.”
To je bilo sicer res zapisano v poročilu agencije, a je pri tem Todorić iz njega vzel zgolj stavek, v katerem agencija spreminja perspektivo podjetja iz negativne v pozitivno. Agencija Moody’s pa je pred tem v začetku leta znižala oceno Agrokorja, saj naj bi bilo njihovo računovodstvo nepregledno.

4. V predstavitvi vladi 20. julija je Martina Dalić dejala, da so 3. marca pospešili delo na zakonu lex Agrokor.
To bi pomenilo, da bi že pet dni po tem, ko so dobili novega premierja, začeli pospešeno delati na zakonu lex Agrokor. Zakon je začel veljati, ko se je začela nižati ocena bonitetne agencije. Pripravili so se na morebitni propad največje domače družbe, ki bi vplival na celotno gospodarstvo.

5. Odvzeto mi je bilo zasebno lastništvo.
Todoriću lastništvo ni bilo odvzeto, saj je še vedno lastnik. Z njegovim podpisom in podpisom celotne uprave pa je začel veljati zakon, s tem je začela delovati izredna uprava.

6. Agrokor je bil na začetku leta 2017 kritično destabiliziran.
To je ključni poslovni dogodek in hkrati tudi ključno obdobje, z analizo katerega bomo lahko pojasnili, kaj se je z Agrokorjem zgodilo in kdo je krivec za to. S to objavo Todorić priznava, da je imelo podjetje težave že v začetku leta. Takrat je družbo vodila njegova uprava, vse do 10. aprila. Poleg slabih ocen bonitetne agencije je bil to tudi čas, ko so dobavitelji postajali vse bolj jezni zaradi neplačevanja. Upniki so se zato obračali na vlado. Mogoče je bila napaka v vladi, ker mu ni posodila denarja, ki ga je iskal.

7. Zakaj se molči o blokadi premoženja in izgubi nazora v regiji, kar bo privedlo do tega, da poti nazaj ne bo več, Agrokor pa bo predan v roke mrhovinarjev.
Izredna uprava družbe ne molči o blokadah v regiji, saj je bilo že večkrat povedano, kdo in kje je začel postopek na sodišču proti Agrokorjevi lastnini v Srbiji in BiH.

8. Vladna odločitev za nacionalizacijo Agrokorja je povzročila dolgoročno gospodarsko in finančno škodo, ki jo lahko merimo v milijardah.
Do nacionalizacije ni prišlo, ker je Todorić še vedno lastnik Agrokorja. O škodi še ni mogoče govoriti, saj je stanje v začetku leta pokazalo, da bi gospodarstvo lahko propadlo in ustvarilo škodo, merjeno v milijardah. Takrat so namreč samo obveznosti do dobaviteljev, ki so zaradi Agrokorja končali v blokadi, znašale tri milijarde kun (cca. 400 milijonov evrov). Konec marca, ko je upravo še vedno vodil Todorić, pa so bile obveznosti že višje od 40 milijard kun (cca. 5,3 milijarde evrov).

9. Ante Ramljak, zdajšnji izredni vodja Agrokorja, ki je spisal lex Agrokor, je s seboj pripeljal svojega nekdanjega delodajalca in poslovne sodelavce, da mu pomagajo pri ustvarjanju nadzora in poslovanju podjetja. Vsi ti ljudje pa, zanimivo, prihajajo iz družbe CAIB.
Ramljak je res delal v nekdanji investicijski hiši CAIB. Gre za izredno majhen trg, tako v mednarodnem kot domačem okolju, zato ne čudi, da je za svoje sodelavce izbral svoje nekdanje kolege, ki jim zaupa in za katere ve, kako delajo.

10. Martina Dalić je 5. aprila v parlamentu dejala, da “od uprave družbe do danes nismo slišali, da je Agrokor v težavah”.
Resnica je, da so vsi govorili o težavah – od bonitetne agencije do dobaviteljev in upnikov. Vendar uprava tega nikoli ni želela priznati.

B. O.

Sorodno

Zadnji prispevki

Mladi za Celje: Osnovnošolci predstavili 65 raziskovalnih nalog

Na Osnovni šoli Hudinja je bila minuli četrtek javna...

Prometna nesreča na avtocesti pri Skopicah

28. 3. 2024 ob 16.59 so bili gasilci PGE...

Vladna stran X si je že tretjič prislužila oznako “zavajajoča objava”

Platforma X še vedno gori od zadnjega protokolarnega zdrsa...