fbpx

Direktor Inštituta za kulturno diplomacijo o ameriških volitvah: “Zgodbe še ni konec!”

Mark C. Donfried (foto: posnetek zaslona)

V zvezi z volitvami v ZDA se je oglasil tudi direktor Inštituta za kulturno diplomacijo Mark C. Donfried, ki je med drugim komentiral anketne napovedi volilnega rezultata. Kot pravi, so ankete močno precenile rezultat, ki ga je v resnici dosegel Joe Biden, Trumpov izzivalec na predsedniških volitvah.

Kot je zapisal Mark C. Donfried, “modrega vala”, ki bi povsem odplaknil Trumpa, ni bilo. Marsikje sta bila skoraj izenačena. Oba kandidata pa sta se tudi zanašala na svoje strankarske kolege, ki so v državah, kjer je bil rezultat zelo tesen, izvajali dejavnosti, ki bi nasprotnika onemogočile preko štetja glasov. Trump se je naslanjal na podporo republikansko usmerjenih guvernerjev, da bi preprečil ponarejanje rezultatov v Bidnovo korist.

Mediji mobilizirani v imenu Bidna, Trump medijsko kampanjo vodi sam
Obe strani trdita, da skuša nasprotnik ukrasti volitve. Edina razlika je v tem, da Bidnu tega ni treba povedati sam, ker so mediji mobilizirani, da namesto njega napadajo Trumpa. Trump pa mora lastno medijsko kampanjo voditi osebno. Pri tem dejansko vidimo nadaljnjo mobilizacijo medijev za Bidna in proti Trumpu. Medtem ko so ameriški mediji napadli Trumpa, ko je v sredo zjutraj razglasil zmago in Bidnovo kampanjo obtožili prevare, nihče ni imel niti besede kritike, ko je Bidnova kampanja razglasila zmago, in Trumpa obtožil, da je v sredo poskušal rezultate obrniti na drug napačen način
,” je medijsko stanje v ZDA komentiral Donfried.

Joe Biden ima izdatno podporo medijev, medtem ko Trump vodi medijsko kampanjo sam. (Foto: epa)

Kot trdi, zgodbe še ni konec. A tudi če Trump na koncu ne zmaga, je zapuščina, ki jo je zgradil v prvem mandatu, zagotovljena. Republikanci bodo skrbeli za ohranitev njegovih dosežkov. Tudi Bidnovi privrženci bodo morali priznati, da se je polovica Amerike z izjemno močno intenzivnostjo obrnila proti Trumpu, tudi zaradi negativne podobe, ki jo je imel v javnosti.

Struktura sodstva je problem
Vendar pa je bila glavna težava volitev tudi v zastarelih sistemih 20. stoletja, ki ne sledijo novim tehnologijam.
Na primer: Živimo v skladu z ustavo, toda ustava je takšna, kot pravijo sodniki. Stara ulična šala pravi: ’Kakšna je razlika med dobrim odvetnikom in odličnim odvetnikom? Dober odvetnik pozna pravo. Odličen odvetnik pozna/ imenuje sodnika.’ Ta šala žal ni smešna.” Po Donfriedovem mnenju je struktura sodstva v zahodnih državah takšna, da omogoča številne nepravilnosti in neenakosti. Dopuščanje, da se neenakosti predolgo poglabljajo in delijo na plemenske družbe, ne da bi prišlo do ustreznega pravnega sredstva, privede do krvavih konfliktov in uničenja, ki upamo, da se bomo temu lahko izognili v primeru ZDA, je dejal. ZDA že predolgo obdobje živijo v razvijajoči se plemenski družbi neenakosti, zahodni svet pa to decentralizacijo opazuje iz desetletja v desetletje. Zato je čas, da se začne saniranje tega stanja, zaključuje Donfried.

Demokracija