Prvi hrvaški predsednik in osamosvojitelj Franjo Tuđman po 20 letih od smrti še vedno najbolj obrekovana oseba na Hrvaškem

Pokojni dolgoletni hrvaški predsednik in osamosvojitelj Franjo Tuđman. (Foto: STA)

Pokojni dolgoletni hrvaški predsednik in osamosvojitelj Franjo Tuđman. (Foto: STA)

Danes mineva 20. let od smrti dolgoletnega predsednika Hrvaške Franja Tuđmana. Umrl je v svojem 77. letu starosti. Kljub velik zaslugam za osamosvojitev Hrvaške se o njem pojavlja veliko negativnih člankov, ki črnijo njegovo vlogo v osamosvojitveni vojni za Hrvaško. Tako so se ustvarili trije miti: izdaja Vukovarja, dogovor o delitvi Bosne in Hercegovine v Karađorđevu in 200 družinah, ki bi morale vladati na Hrvaškem.

Pred 20. leti je umrl dolgoletni hrvaški predsednik in osamosvojitelj Hrvaške Franjo Tuđman. Ne glede na njegov veličastni prispevek k osamosvojitveni vojni na Hrvaškem, se je v sledečih dvajsetih letih nabralo veliko negativnih člankov o njegovi vlogi v osamosvojitveni vojni. Tako so se ustvarili negativni miti o njegovi izdaji Vukovarja, razdelitvi Bosne in Hercegovine in mit o 200 družinah, ki bi morale vladati na Hrvaškem. Zgodovinar Davor Marijan je v svojih zgodovinskih raziskavah ugotovil, da je bil najbolj obrekovana oseba v hrvaški zgodovini. S to oceno se strinja tudi Roman Domović, visokošolski profesor na Tehnični univerzi v Zagrebu, ki se ukvarja z dezinformacijami in laži v času hrvaške domovinske vojne.

Po poročanju Večernjega lista so njegovo vlogo v Vukovarju nekateri mediji na Hrvaškem velikokrat omadeževali. Žal ne obstaja nobenega dokaza, da bi Tuđman izdal prebivalce Vukovarja, da bi naj predal prebivalce Vukovarja jugoslovanski vojaški armadi. Gre za montirani tonski pogovor med Tuđmanom in Gojka Šuška z Milom Dedakovićem Jastrebom. Dokazalo se je, da za montiranim tonskim pogovorom stoji oddelek za propagandne akcije OPERA, ki je deloval pod poveljstvom KOS-a zračne in protiraketne  Jugoslovanske narodne armade leta 1991. Med drugim je v tistem času okupacije Vukovarja sodelovala množična vojska JLA in srbskih vojaških sil, kjer jih je na drugi strani pričakala hrvaška vojska, ki pa je bila maloštevilčna in ni imela tolikšnih vojaških zmogljivosti kot takratna četrta najmočnejša vojaška sila v Evropi.

Spomenik Franja Tuđmana v Zagrebu. Danes mineva 20. obletnica njegove smrti. (Foto: STA)

Spomenik Franja Tuđmana v Zagrebu. Danes mineva 20. obletnica njegove smrti. (Foto: STA)

Drugi mit je njegov dogovor z Miloševičem glede dogovora razdelitve Bosne in Hercegovine v Karađorđevu
V tem mestu naj bi se Slobodan Milošević in hrvaški voditelj dogovorila o masovnem preseljevanju Srbov in Hrvatov na območje Bosne in Hercegovine. “Žal ne obstaja noben video, audio ali pisni dokument o tem dogovoru”, je zapisal Domović.

Mesto Vukovar s svojim znamenitim vodnim stolpom. (Foto: STA)

Mesto Vukovar s svojim znamenitim vodnim stolpom. (Foto: STA)

Afera Agrokor je naplavila mit o 200 družinah, ki naj bi vladale na Hrvaškem
Zadnji mit so nekateri hrvaški mediji ustvarili ob aferi Agrokor. Govori o mitu 200 družin, ki bi privatizirale nekoč družbeno premoženje in vladale na Hrvaškem. V letu 1994 se je številka zmanjšala že na 100 družin. V letu 1997 so nekateri govorili, da je Tuđman povedal, da bo na Hrvaškem vladalo v prihodnosti 100 družin. Radimir Čačič je v letu 2000 izjavil, da gre za medijsko floskulo. Resnica je sledeča, da je izjavo podal francoski premier Eduard Daladier leta 1934 na konvenciji levičarske stranke Parti Radical: “Dvesto bogatih družin vlada v francoskem gospodarstvu in politiki. To so dejstva, ki jih v demokratični državi ne bi smelo biti, kot Richelieu ne bi smel vladati v francoskem kraljestvu.”

Luka Perš

  • Zokanović

    Ko ti hrvaški general prodaja Omv benc.servise Petrolu za 300milijonov €. Je slika jasna. Hrvati so umirali za na novo ustvarjeno elito. No važno, da ima raja nogomet in kruh.

  • RATATA

    Zato je pa treba povedati kot dejstvo le tisto, kar dejstva so!
    npr.:
    “Ne bi bilo rata, da ga mi nismo trebali!” … je pa res povedal F.T.
    …. in dejstvo je tudi, da je hrvatska “raskinula veze sa sfrj dan 08.10.1991” …..
    ….. tako so vklesali v kamnito ploščo in tako je prenašala hrvatska tv……
    in na ta dan so še letos imeli praznik!!! ……
    … pa so se naši kljub temu, arbitražnemu Tribunalu zlagali, da sta se Slovenija in hrvatska osamosvojili hkrati.,,,,,,
    ……in to na dan 25.06.1991!!,
    čeprav se je Slovenija od sfrj osamosvojila 26.06.1991!! ( zato – zaradi te laži je to veleizdaja!!!) je odločba arbitražnega Tribunala nična / je ni!!!! ……
    ….in za povrh pa naši bebavci tožijo hrvatsko, ker grozljive odločbe, ki je v nasprotju z določili sporazuma določila neko novo mejo, ki je nikdar ni bilo, namesto da bi določila, kje poteka meja med državama (starodavna,,in obstoječa..,,!!!!) je ne upošteva, pa tako katastrofalna je za nas,
    saj nam jemlje Medmurje, ki po trianonu spada k Prekmurju in celotno Istro z otoki, ki pripada slovenski deželi Primorski in smo jo dne 01.12.1918 prinesli v skupno državo!!!….
    Da niso to naredili naši zato, ker so pulcajem že zdavnaj na kape neke kokoškaste kure namestili, ki ponazarja Socjalistično Republiko Slovenijo – upravno enoto znotraj sfrj???
    Boste spet brisali resnice, ki jih pišem, tako kot delo, kure, mmc,,,, in pooblaščeni nadzorniki FB-ja (tiste komunjare iz FDV in MI)???

    • Schemva Miro

      Pravilno si vse napisal,vendar butasti Slovenci tega v veliki večini ne vejo,naši pokvarjeni politiki s smrdljivim škratom na čelu,pa nočejo vedeti,pa tudi prebutasti in nesposobni so,da bi nam povrnili,kar so nam Hrvati ukradli.

      • RATATA

        V bistvu niti niso ukradli ampak jim je bilo dano dobiti.

  • dare326

    Franjo Tuđman je po ww2 baje zakrivil poboj 17 slovenskih kmetov v Štrigovi, ker so hoteli, da se Štrigova priključi Sloveniji. Zato so generala vrgli iz vojske, sodili mu niso. Jelinčič je iskal te dokumente v vojnem muzeju v Belgradu, vendar ni znano ali je kaj našel ali če trguje s temi dokumenti.

    • RATATA

      od padalca ne pričakuj nič nesebičnega.
      Nekaj mesecev po vojni, so Hrvati odprli vprašanje občine Štrigova, češ da je celotno Medmurje vedno bilo hrvaško. Zato je bila oktobra 1945 ustanovljena posebna komisija iz predstavnikov občinskih narodnih odborov Slovenije in Hrvaške.
      Čeprav je na tem območju živela večina avtohtonega slovenskega prebivalstva, jim je komisija sporočila, da bodo v prihodnje pripadali Hrvaški.
      Vse to je bilo sklenjeno kljub temu, da sta bili tako občina Razkrižje z vasmi Šprinc, Globoka, Kopriva, Gibina, Šafarsko in Veščica, kot tudi občina Štrigova z vasmi Robadje, Banfje, Leskovec, Sv. Urban, Stanetinci, Železna gora, Gabrovnik in Jalšovec ter zaselki Leskovščec, Veščički vrh, Krpec, Krče, Kovzloščak, Goričica, Pernjak, Martinovski breg, Orehovščak, Rim, Prekopa, Rimšček, Vrbovica, Mali Slatnjak, Veliki Slatnjak, Trnovčak, Ciganjšček, Vušivčak, Gibinščak, Šafrščak in Razkrižni vrh, administrativno, politično, finančno, sodno in po zemljiški knjigi v pristojnosti okraja Ljutomer!
      Prebivalci omenjenih vasi in zaselkov se s tem seveda niso strinjali. Po skopih podatkih je demonstriralo okrog 5100 Slovencev. Od tega samo v vasi Razkrižje 800.

      Takratni OZNOvec Zdenko Zavadlav v svoji knjigi Matjaževa vojska na Slovenskem med drugim piše o omenjenih dogodkih naslednje:
      »Cirkus je bil tudi v Štrigovi. Ti kraji naseljeni večinoma s Slovenci, so v preteklosti stalno spreminjali svojo pripadnost, tako v Avstro-ogrski, v Dravski banovini in v NDH pod okupacijo. Enkrat so bili na slovenski, drugič na hrvaški strani. Po medvojni OF pripadnosti so bili na slovenski strani in so tako hoteli tudi ostati.
      Organizirali so svoje narodne odbore, šole in izobesili slovenske zastave. Račun brez krčmarja, tudi dveh krčmarjev! Le-ta sta bila Kardelj in Bakarić!
      Štrigova z okoliškimi vasmi je hrvaška, saj v »internacionalistični« Jugoslaviji meja itak ni važna! Izgleda da za Slovence, za Hrvate pa je.
      Naši mariborski oznovci in knojevci so morali s krvavečim srcem po posebnem naročilu Kardelja in Mačka »delati red«. Ta red pa je bila pripojitev Štrigove Hrvaški in ustoličenje hrvaške ljudske oblasti. Seveda pa odstranitev slovenskih zastav in napisov na krajevnih odborih in šolah ter pregon slovenskih odborov in šolnikov. Naj živi«bratstvo in edinstvo«! Naj živi internacionalistična KP!«.

      Komisija je nato po demonstracijah določila, da Razkrižje z zaselki Veščica, Šafarsko, Gibina, vas Robadje z zaselki Špornec, Presika, M. Leskovac kot tudi Sv. Urban z vasjo Leskovac pripadejo Sloveniji, drugi del občine pa Hrvaški. Tako je občina Razkrižje s 1600 občani vendarle ostala v Sloveniji, občina Štrigova z 3500 prebivalci v osmih vaseh in enaindvajsetih zaselkih, pa je pripadla Hrvaški. Začela se je neusmiljena okupacija Hrvatov.
      Hrvaške oblasti so aprila 1946, s pomočjo hrvaške UDBE, KNOJA in policije prevzele kontrolo nad vsem območjem.
      Slovensko policijo je zamenjala hrvaška, pregnali so slovenske učitelje in odstranili slovenske napise ter jih nadomestili s hrvaškimi. Prebivalci so še kar naprej protestirali. Slovenska stran je protestirala tudi s tem, da je ukinila svojo zadrugo in zadržala blago.

      Po ostrih protestih iz Maribora je bila nato ustanovljena nova mešana komisija. Navedena komisija, v kateri sta bila slovenski minister za notranje zadeve Ivan Maček-Matija in hrvaški notranji minister Stevo Krajačić, je v Ljutomeru brez terenskega ogleda sklenila, da področje Štrigove pripade Hrvaški.
      To je povzročilo nove nemire. Pripovedujejo, da so jezni prebivalci hrvaške učitelje naložili na vozove in jih odpeljali na Hrvaško. Zaradi številnih aretacij slovenskih funkcionarjev so se prebivalci Razkrižja pritožili zvezni kontrolni komisiji. Imenovali so novo komisijo za ureditev meje. Nova zvezna komisija, v kateri so bili kot član Lepa Perović, Pavle Gregorič kot predsednik republiške kontrolne komisije Hrvaške in Vida Tomšič, predsednica kontrolne komisije Slovenije, je položaj raziskala na terenu. Po ugotovitvah te komisije je Razkrižje z okoliškimi vasmi in zaselki ponovno pripadlo Sloveniji, Štrigova pa ponovno Hrvaški. Pokazala se je potreba po zveznem zakonu o meji, vendar nazadnje ni bilo nič natančno sklenjenega.

      Ker pa so prebivalci še naprej demonstrirali, je hrvaška UDBA uvedla nezaslišan teror. Protestnike so pričeli ustrahovati, jih pretepati in krvavo mučiti.
      Višek nasilja Hrvatov je bil dosežen s pokolom civilistov leta1947 v Jalšovcu pri Štrigovi. Doslej je delno uspelo identificirati 31 žrtev poboja leta 1947, po ustnem izročilu preživelih in sicer:
      1. Pepi Ružman , Gibina – mučen do smrti,
      2. Ivan Prša, Gibina,
      3. Štefan Vinko, Razkrižje,
      4. Aleks Vinko (brata), Razkrižje,
      5. Golenko, Prekmurje,
      6. Štefan Prajnar, Banfje (Razkriški vrh),
      7. Alojz Benko, Banfje (Šafrščak),
      8. – Karba (oče) Banfje (Razkriški vrh),
      9. – Karba (sin) Banfje (Razkriški vrh),
      10. – t.i.”Vodaričin sin” Banfje (Vušivščak),
      11. Avgust Repa, Štrigova,
      12. Marija Kerčmar, Štrigova,
      13. Julija Kerčmar, Štrigova (obe pobiti z motiko),
      14. Štefan Barbarič, Štrigova,
      15. – Barbarič (žena), Štrigova,
      16. Durek – (“Kovačev”, ime po hiši), Štrigova
      17. – (nezakonski fant), Štrigova,
      18. Štefan Srša (mož), Jalšovec,
      19. Genovefa Srša (žena), Jalšovec,
      20. Martin Kodba, Jalšovec,
      21. Franc Kovačič, Jalšovec,
      22. Štefan Dujh, Businščak (Železna gora),
      23. – Zadravec (“Kosminek”), Trnovščak (Grabrovnik),
      24. Miško Vozlič, Šafarsko,
      25. Ernest Šarman, Maribor,
      26. Ivan Petovar, Banfje,
      27. – Lutar, Razkrižje,
      28. Martin Kunčič, Razkrižje,
      29. Martin Rojko, Pršova graba,
      30. Pintarič Franc -,
      31. Ohman Danijel -. Najbolj uporni in vztrajni so bili zverinsko pobiti z noži, krampi in motikami. Mučili in pretepali so jih s koli, jih utapljali v čebrih polnih vode, rezali so jim jezike in ušesa ter spolovila, jim iztaknili oči, parali črevesje in jih nazadnje na pol žive, umirajoče, pometali v strelski jarek oz. plitvo jamo ter jih le na pol zagrebli. V poduk in opomin vsem ostalim!

      Nekateri so se še naslednjo noč po pokolu, plazili na pol živi, počasi, v mukah umirajoči, naokrog po listju in travi. Okrog 180 Slovencev je bilo zatem zaprtih in obsojenih na dolgoletne kazni v težkih ječah v Slavonski Požegi in drugod. Imetje jim je bilo zaplenjeno. Še večje število je bilo podvrženo sistematični torturi, grožnjam in nasilju. Zanikati so morali svoje nacionalno poreklo in se opredeliti kot Hrvati. Veliko Slovencem je vendarle uspelo pobegniti na slovensko stran, toda precej izmed teh je slovenska UDBA in milica vrnila Hrvatom. Večina tistih, ki so zares ušli, je morala pobegniti iz takratne Jugoslavije v tujino, v Ameriko, Kanado, Avstralijo, zahodno Evropo… Leta 1950 je mladinski sekretar KP Ivan Živkovič omenil plebiscit, s katerim bi pravično rešili pripadnost občine Štrigova, a je bil zato hudo tepen in zaprt v Starem Gradu v Čakovcu, njegovi starši pa so bili obsojeni na večletno ječo.

      Tako je bila občina Štrigova skupaj z ostalim delom Medmurja hrvatizirana, čeprav tudi danes po vseh teh letih in vsemu prestanem, še vedno najdemo Slovence tudi v omenjenih štrigovskih vaseh in zaselkih. Hrvatom pa to še ni bilo dovolj. Po letu 1991 so večkrat izrazili ozemeljske zahteve tudi do občne Razkrižje. V hrvaških publikacijah je povsem vsakdanji članek kot je npr. »Hrvatska Kaniža (tako imenujejo Razkrižje) ima se vratiti Hrvatskoj« , ali pa »Okupirana Hrvatska Kaniža treba da se vrati majci Hrvatskoj«, v katerih mrgoli laži in potvorb v smislu »ovo područje je od pamtiveka Hrvatsko«. Popis iz leta 1948 pove vse. V Razkrižju je takrat prebivalo 1100 Slovencev, 19 Hrvatov in 1 Madžar!

      • dare326

        Hvala. Tu notri je skrit general Tuđman, nikjer omenjeni, veliki hrvaški nacionalist.

  • Andrej

    Če imajo Hrvati toliko proti Tuđmanu, kako, da Slovenci nimamo nič proti CK ZKS? Pa je bil naš murgeljski bistveno hujši v delovanju proti lastnemu narodu. Malo slovenskega nacionalnega ponosa nam ne bi škodilo.

  • Antonius

    Tuđman je postal velik Hrvat zaradi štiriletne vojne, ki so jo Hrvati izbojevali v vojni proti Miloševićevi *jna* in Srbiji.
    Njegovo preračunljivo politikantsko ozadje pa v ničemer ni bilo drugačno od vseh takratnih generalnih sekretarjev CeKa-jev po republikah, kar dokazuje dejstvo, da so po vseh bivših republikah razpadle Juge ostali bivši CeKa- jevci na najvišjih vodstvenih položajih in funkcijah.
    Tuđman bi bil brez štiriletne vojne povsem poravnan s slovenskim Kučanom.
    V spominu nam ostaja dogovor med takratnima obrambnima ministroma Hrvaške in Slovenije, ki ga je Tuđman s figo v žepu gladko izigral. Martina Špegla in Janšo je politikant Tuđman mirno izigral, kar se je kasneje kot bumerang zgrnilo na osamljeno hrvaško. Hrvati so imeli zlo srečo, ker se je naduti Milošević takrat vojaško spravil še na Bosno in Hercegovino.
    Američani so dobro vedeli, za koliko časa vojne ima jna orožja in arzenalnih zmogljivosti.
    Kot so napovedali, cca., štiri leta bo vse skupaj trajalo.
    Na kancu se je pa itak izkazalo, da je Tuđman zlorabil oblast zgolj zato, da si je bogato razkošje priboril, ki ga ni nikoli plačal. Tudi njegova hči je imela prste osladkane od prisvojene nepremičninske marmelade.

  • freedomfighter

    Tale franjo ima drugace tudi ogromno umazanih zadev in ce nebi bil drzavljan balkanskih drzav bi bil sigurno zaprt…je pa eden odlocilnih faktorjev pri osamosvojitvi hrvaske to ne more nihce zanikti