Domoljub in zavzet katolik dr. Ivan Protulipac je bil prvi Hrvat, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti ubile v tujini!

Foto: komunistickizlocini.net

Prva hrvaška žrtev jugoslovanskega zločinskega ustroja v tujini je bil dr. Ivan Protulipac, ustanovitelj Sokolske in križarske katoliške mladinske organizacije v Kraljevini Jugoslaviji. Ker je umrl je kot žrtev ljubezni do hrvaškega naroda in svojih idealov, omemba njegovega imena v javnosti ni bila zaželena. 

Dr. Ivan Protulipac se je rodil v Hrnetiću (Karlovac) 4. julija 1899, kjer je končal osnovno šolo. Srednjo šolo je obiskoval v Karlovcu, študiral je pravo v Zagrebu in napredoval v naziv doktorja prava.

Kot študent prava je leta 1920 prisostvoval Sokolskemu zletu v Mariboru, kjer je prisotne Hrvate pozval, naj stopijo v sokolske vrste. Ko je bil 16. decembra 1923 ustanovljen hrvaški Sokolski zlet v Zagrebu, je bil izbran za predsednika te organizacije. Tedaj je bil star 24 let in je na tem položaj ostal do razpustitve organizacije konec leta 1929. Na začetku leta 1930 je sodeloval v ustanovitvi križarske organizacije. Takoj po ustanovitvi ga je diktatorski beograjski režim zaprl pod obtožbo, da naj bi s križarstvom obnavljal ukinjeni Sokolski zlet. Po mesecu dni je bil izpuščen iz zapora. Ker je bilo mesto predsednika Križarske organizacije nezasedeno, je bil leta 1931 izbran za predsednika te organizacije in je to mesto zasedal do konca leta 1938.

Očetu povedal, da ima pot začrtano in da ve, zakaj
Celih 15 let je bil na čelu Sokolsko-križarske organizacije. V njeno delovanje je vložil ves svoj čas in trud, obiskoval je vasi in mesta in imel več sto predavanj ter govorov. Kot domoljub in katolik je bil preganjan v času svojega življenja in tudi po smrti. Prve dni križarstva je bil ujet in v zaporu preživel mesec dni, kar je opisal v svojem pričevanju “Iz prvih dni križarstva”. Ko ga je oče obiskal v zaporu, mu je Ivo rekel: “Jaz imam svojo pot začrtano in vem, zakaj. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, naj nihče ne joče za menoj. Bog naj živi!”

Slika je simbolna (Foto: iStock)

Junija 1938 je bil zaradi svojega hrvaškega domoljubja in katoliškega angažmaja ponovno obtožen in priveden pred Okrožno sodišče v Zagrebu. Na koncu postopka je bil prepoznan za nedolžnega. Leta 1934 se je poročil z Nado Klemenčić. V kratkem zakonu ni imel otrok. Njegova žena je dočakala vrnitev njegovih posmrtnih ostankov v domovino leta 1993.

Za zapahi se je znašel še dvakrat
V času II. svetovne vojne se ni strinjal z metodami oblasti na Hrvaškem, zato se je dvakrat znašel za zapahi. V vojnih časih ni bil politično aktiven, ampak se je ukvarjal z odvetniško prakso. Ubit je bil 31. januarja 1946 v Trstu. Ustrelili so ga z revolverjem sredi ulice. Kot pišejo Komunistični zločini, je bilo ime morilca znano takoj po umoru. Sodeč po dokumentih, ki jih je italijanska policija našla pri 21-letnem morilcu, se je ta imenoval Gino Benčić. Podatki o morilcu so bili objavljeni tudi v italijanskih časopisih, ki so se razpisali o umoru: La Voce Libera, II Corriere di Trieste in Giornale Alleato.

Njegov morilec je kmalu prispel nazaj domov
Protulipac je umrl kot žrtev ljubezni do hrvaškega naroda in svojih idealov, zaradi česar se je vpisal v spomin kot zaslužni hrvaški katoliški voditelj, odličen govorec in izjemen organizator. Italijanska policija je zaslišala Benčića in ga nato predala angleškim vojnim oblastem, ki so tedaj nadzirale področje Trsta in njegovo okolico. Ker so v tem času jugoslovanske oblasti prijele dvojico angleških častnikov v tej mejni coni, so predlagale zamenjavo za Benčića. Angleži so predlog takoj sprejeli in Benčić se je zelo hitro vrnil nazaj v Jugoslavijo.

Cenzura (foto:epa).

O Protulipcu se ni smelo pisati, ker je bilo po njegovem umoru jasno, da ga je pokončal jugoslovanski komunistični režim. Vsak, ki je njegovo ime izgovarjal v javnosti, je bil deležen sankcije s strani režima. Božidar Nagy, eden izmed teh, ki so prispevali k vnovičnemu delovanju Velikega križarskega bratstva na Hrvaškem, je o Protulipcu zapisal: “Protulipac je bil v Rimu že na varnem. Tam je preživel dva meseca. Ko je slišal, da mnogi Hrvati bežijo, se je vrnil v Trst, da bi pomagal ljudem. Imel je namero, da ustanovi transportno podjetje, da bi lahko pomagal ljudem. Iz tega razloga lahko rečemo, da je umrl kot mučenik iz ljubezni do svojega naroda.” 

25. junija 1993 so bili posmrtni ostanki Protulipca pripeljani iz Trsta na Hrvaško, kjer je bil istega dne pokopan. Protulipac je bil prvi hrvaški mučenik, ki je bil ubit v tujini, nato pa so bili njegovi posmrtni ostanki vrnjeni v domovino. Pogreba so se udeležili njegova soproga, dva brata, dve sestri, njegovi prijatelji, sorodniki, križarji iz Zagreba in številni drugi verniki. Manjkali niso niti križarji iz Severne Amerike, Južne Amerike in Avstralije, poroča portal Komunistički zločini.

Hana Murn