Dva milijona muslimanov na petdnevnem romanju hadž v Meki. Na vrhu gore so hudiča kamenjali tudi nekateri Slovenci

Muslimanska pot do vrha gore Arafat (Foto: epa)

Prejšnjo sredo, 30. avgusta, se je začelo tradicionalno petdnevno muslimansko romanje v Meko, ki ga imenujejo hadž. Udeležilo se ga je več kot dva milijona vernikov, v Meko pa so se letos odpravili tudi Iranci, ki jih lani zaradi spora med državama ni bilo. V Meki je bilo 27 vernikov iz Slovenije. Obiskali so tudi Medino in preostala okoliška svetišča.

Lani se je romanja udeležilo 1,8 milijona vernikov, a med njimi ni bilo Irancev, ker sta bila Iran in Saudska Arabija v sporu o varnostnih in logističnih podrobnostih glede obiska iranskih romarjev. Razlog za to je prerivanje romarjev leta 2015, pri čemer jih je umrlo skoraj 2300, med njimi pa je bilo 464 Irancev. Saudska Arabija je že marca sporočila, da se letošnjega hadža lahko udeležijo tudi iranski državljani. Romanje so v preteklih letih večkrat zaznamovale tragedije, a je bilo letos drugače kljub nekaterim političnim izzivom, s katerimi se soočajo v Saudski Arabiji. Velikokrat poročajo o smrtnih žrtvah, ki jih zaradi številčne množice poteptajo do smrti.

Romanje hadž (Foto: epa)

Kljub konfliktom so se romanja lahko udeležili tudi Katarci, največ pa jih je bilo iz Indonezije
Kljub diplomatski krizi med Katarjem ter Saudsko Arabijo in njenimi zaveznicami so se romanja udeležili tudi Katarci. Zanje je romanje postalo nemogoče, ko je Rijad junija prekinil diplomatske odnose in prometne povezave s Katarjem. Saudski kralj Salman je za Katarce odprl mejni prehod Salva oziroma Abu Samrah, tako da so se romanja lahko udeležili tudi oni. Največ romarjev je bilo iz Indonezije, saj ima ta muslimanska država tudi največ prebivalcev. Ljudje o romanju sanjajo vse svoje življenje, ko zapustijo Meko, pa se njihova vera še bolj poglobi. Meka je najsvetlejše muslimansko mesto, hadž pa eden izmed stebrov muslimanske vere.

Koran od vsakega polnoletnega muslimana zahteva, da mora na romanje vsaj enkrat v življenju. Tako naj bi vsi muslimani vsaj enkrat v življenju obiskali rojstni kraj preroka Mohameda.

Pogled na goro Arafat s ptičje perspektive. (Foto: epa)

Zelo sem vznemirjena, saj mnogi ljudje sanjajo, da bi prišli sem,” je na letališču v Džedi dejala 47-letna Indonezijka Eni. “Ko zapustimo ta kraj, se počutimo bolj verne,” je dodala romarka, ki bo Meko obiskala že drugič.

Glavni del romanja je simbolično kamenjanje hudiča na vrhu gore Arafat
Že v četrtek so se romarji začeli vzpenjati na goro Arafat blizu Meke, kjer naj bi imel prerok Mohamed zadnjo predigro. Gora je zaključni del dogodka, kjer vsako leto simbolično kamenjajo hudiča. Hudiča simbolizirajo stebri, ob katere mečejo kamne. Z obrednim kamenjanjem hudiča minuli teden so začeli praznovanje drugega najpomembnejšega muslimanskega praznika, kurban bajrama.

Molitev muslimanov na vrhu gore Arafat. (Foto: epa)

Saudsko ministrstvo za kulturo je v javnost posredovalo fotografijo, ki prikazuje množico okoli Kaabe, osrednje točke Meke, poroča Breitbart. To je tako imenovana božja hiša, pokrita z zlato izvezenim črnim pregrinjalom. Romarji jo sedemkrat obkrožijo, lahko pa poljubijo tudi črni kamen. Voda iz vodnjaka zamzan naj bi imela posebne lastnosti, zato jo pijejo, večina pa si z njo napolni steklenice in jih odnese tudi domov.

Kabaa, osrednja točka Meke. (Foto: STAfoto)

Romanja se v splošnem udeleži kar sedemkrat več ljudi kot olimpijskih iger. Ves čas so v okolici v pripravljenosti dežurne reševalne službe. Zelo dobro je poskrbljeno tudi za varnost. Po besedah saudske vlade je ob romarski poti postavljenih več kot 5000 varnostnih kamer.

Na romanje odšli tudi Slovenci, kurban bajram pa praznujejo tudi pri nas
Iz Slovenije se je v Meko odpravilo 27 Slovencev, so sporočili iz Islamske skupnosti v RS. Tisti, ki so ostali doma, pa so se lahko udeležili osrednje bajramske slovesnosti ob kurban bajramu na Kodeljevem v Ljubljani. Bajramsko molitev so pripravili tudi v nekaterih drugih krajih po Sloveniji.

Molitev (Foto: epa)

Foto: epa

A. L.