Dva vodilna uslužbenca največjega proizvajalca cementa Lafarge osumljena financiranja Islamske države

Foto: STA

V sodni preiskavi suma, da je največji svetovni proizvajalec cementa, švicarsko-francoski LafargeHolcim, neposredno financiral skrajno skupino Islamska država v Siriji, je obtožba doletela še dva nekdanja vodilna v družbi. Gre za nekdanjega generalnega direktorja Bruna Lafonta in nekdanjega vodilnega pri poslih v Siriji Christiana Herraulta.

Proizvajalec cementa naj bi v letih 2013 in 2014 financiral delovanje Islamske države in s tem omogočal nadaljnje delovanje svoje tovarne v Siriji, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Lafarge je tovarno v Džalabiji kupil leta 2007, proizvodnjo so tam zagnali leta 2011, tri leta pozneje pa so jo zaradi nemirov in varnostnih groženj zaprli.

V petek sta se Lafont in Herrault morala zglasiti na zaslišanju na sodišču v Parizu, po zaslišanju pa sta ostala v priporu, je francoska tiskovna agencija izvedela iz neuradnih virov. Že v četrtek je podobna obtožba doletela tudi že nekdanjega generalnega direktorja družbe Erica Olsena. Vse tri so policisti priprli v sredo.

Tovarno v Siriji so ogrožale različne nevarne skupine
Francoska vlada je septembra lani proti Lafargu vložila obtožnico zaradi kupovanja nafte za tovarno v Džalabiji, kar je bilo v nasprotju s sankcijami Evropske unije proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada. Marca letos so nato v družbi priznali, da so v Siriji uporabljali “nesprejemljive prakse” za ohranitev delovanja tamkajšnje tovarne. Območje okrog tovarne so namreč leta 2013 nadzorovale različne oborožene skupine. Lokalno podjetje naj bi plačevalo tamkajšnjim skupinam, da so omogočile dobavo nafte.

Ob tem se je družba, ki se je predlani združila s švicarskim proizvajalcem cementa Holcim, z Islamsko državo dogovorila, da so skrajneži njihove uslužbence in dostavljavce spuščali prek nadzornih točk, poroča STA. Poleg tega pa so skrajnežem plačevali tudi davke ter od njih kupovali licence. Herrault je spomladi priznal, da je prišlo do nekaterih spornih praks, vendar pa so bili vodilni v Parizu o tem obveščeni. To pa je zanikal Lafont, ki je vztrajal, da o tem ni vedel ničesar.

Nafto so kupovali od “nevladnih organizacij”
Nekdanji prvi mož tovarne v Džalabiji Frederic Jolibois, ki je tudi med preiskovanci, je priznal, da so nafto kupovali od “nevladnih organizacij”, neuradno kurdskih in islamskih skupin, kljub embargu EU. Lafarge je v Siriji ostal do leta 2014 in v državi vztrajal dve leti dlje od ostalih francoskih družb. Preiskovalci pa se ukvarjajo tudi z obtožbami o tem, ali je Lafarge ustrezno poskrbel za varnost zaposlenih iz Sirije, ki so v tovarni ostali po poletju 2012, ko je državo zapustilo vodstvo tovarne.

C. Š.