Dve tretjini prebivalstva velikih nemških mest bo leta 2040 migrantskega izvora

Foto: epa

Nizozemska poka po šivih, zmogljivosti migrantskih centrov ne zadostujejo več. Zaradi povečanega priseljevanja bosta naslednji dve leti “stresni”. Pomanjkanje stanovanj v zahodnoevropskih državah. Migrantoljubci zahtevajo, naj Nemčija vsako leto uvozi 400 tisoč migrantov tretjega sveta.

Nora migrantska politika, ki jo prakticirajo politično korektne vlade v zahodnem svetu, spreminja našo celino v vse večji kaos. Migracije naraščajo in število prosilcev za azil v Evropi se je povečalo za deset odstotkov v primerjavi z lanskim letom, kaže statistika, ki jo je pripravil Evropski urad za podporo azilu (EASO). Glede na nedavno sprejeto marakeško deklaracijo, ki je praktično odprla meje Evrope (in celotnega zahodnega sveta) za migracije iz prenaseljenih držav tretjega sveta, se bodo razmere le še slabšale.

Čeprav politična korektnost na splošno in vladne uredbe po mnogih zahodnoevropskih državah še posebej nalagajo staroselskemu prebivalstvu, naj z odprtimi rokami sprejema poplavo migrantov, ki grozi, da bo uničila Evropo, kot jo poznamo, se vseeno dviguje vse več glasov tistih, ki menijo, da so razmere že davno ušle iz meja normalnosti, in to celo v državah, ki veljajo z vzorčne primere progresivnega mišljenja in grajenja “multikulturne družbe enaindvajsetega stoletja”.

Zmogljivosti obremenjene do skrajnosti
Ena takšnih držav je Nizozemska, ki že nekaj desetletij velja za državo, izredno širokosrčno do migrantov z vseh vetrov in je zato priljubljen cilj priseljencev tretjega sveta, saj se ob odprtih mejah na Nizozemskem lahko nadejajo tudi bogate socialne pomoči. Nič čudnega torej, da je Nizozemska preplavljena z migranti, naraščanje priseljevanja kot posledice marakeške deklaracije pa prinaša vse hujše probleme.

Foto: Youtube

Za začetek v sprejemnih centrih, ki jih na Nizozemskem uporabljajo za oskrbo prosilcev za azil oziroma tistih, ki nameravajo zaprositi za dovoljenje za prebivanje, hudo primanjkuje zmogljivosti, zaradi česar vladne agencije vse bolj in bolj zahtevajo od parlamenta dodatna sredstva, da bi razširili obstoječe kapacitete. V azilnih centrih na Nizozemskem je ta čas nameščenih skupno sedemindvajset tisoč migrantov, vendar pa to po navedbah nizozemske Centralne agencije za sprejem prosilcev za azil (COA) niti zdaleč ni dovolj, vsaj ne glede na napovedi za prihodnje leto. Poročilo omenjene agencije namreč predvideva, da bo na prvi dan prihodnjega leta za sprejem vseh novih migrantov, ki v vse večjem številu pritekajo v državo, potrebno razširiti zmogljivosti za sprejem vsaj deset tisoč novih migrantov in potem do konca leta 2020 še prostor za dodatnih dva tisoč priseljencev.

Potrebe po dodatnih prostorih za sprejem migrantov so večinoma povezane s povečanim številom prihodov migrantov, ki so ga zaznali čez poletje (kar levičarji in levo liberalni migrantoljubci vztrajno zavračajo kot “skrajno desničarsko” paranojo, lažne novice in projekt širjenja strahu). No, vladna agencija izpričane politično korektne države je v svojem poročilu zapisala, da bosta zaradi opaženih trendov priseljevanja iz držav tretjega sveta “naslednji dve leti stresni” za Nizozemsko v celoti in za agencijo za nastanitev in oskrbo migrantov še posebej.

Pomanjkanje stanovanj
Problemi, se katerimi se sooča nizozemska družba zaradi povečanega priseljevanja, so vse bolj vidni. Ni problem samo v pomanjkanju prostora in zmogljivosti na splošno v azilnem sistemu, problem je tudi pomanjkanje zmogljivosti na stanovanjskem trgu na splošno. Nizozemska je zaradi priliva “novih državljanov” prenaseljena, stanovanj vse bolj primanjkuje, cene tako nakupa kot tudi najema pa stremo naraščajo že nekaj časa. Za vse več mladih Nizozemcev je postala možnost, da pridejo do svojega stanovanja bodisi z nakupom bodisi z dolgoročnim najemom, misija nemogoče. Zaradi tega je vse več mladih Nizozemcev prisiljenih, da živijo s starši, možnosti, da zaživijo na svoje in si ustvarijo družino, pa se tako vse bolj odmikajo. Nizozemska torej nima več kapacitet niti za “staroselce” niti za migrante, ki so že v državi, kaj šele da bi lahko poskrbela za množice novih prišlekov. Nemir in protesti nizozemskega prebivalstva so razumljivo vse glasnejši in vse pogostejši.

Izseljujejo upokojence, vseljujejo migrante
Nizozemska ni edina država severozahodne Evrope, ki se sooča s težavo s preveč migrantov in premalo virov za njihovo sprejemanje. Pravzaprav se z istim problemom sooča tudi njihova južna soseda Belgija. Belgijska vladna agencija Fedasil, ki je odgovorna za sprejem prosilcev za azil in migrantov, zahteva od vlade “pod nujno” krepko povečanje proračunskih sredstev za odprtje novih kapacitet za sprejem priseljencev, saj obstoječe več ne zadostujejo, ker je država preplavljena z migranti tretjega sveta. In to ni problem samo razmeroma majhnih zahodnoevropskih držav, kot sta Belgija in Nizozemska, s podobnimi problemi se sooča tudi precej večja Nemčija, kjer vse razpoložljive zmogljivosti že davno pokajo po šivih.

Foto: iStock

V Nemčiji je nora migrantska politika pripeljala že tako daleč, da v mnogih nemškim mestih politično korektni migrantoljubski župani nemške upokojence mečejo iz občinskih in socialnih stanovanj in vanje naseljujejo migrante. To pa ne ustavlja globalističnih migrantoljubcev v njihovih namenih, da v Nemčijo naselijo še več migrantov tretjega sveta. Nedavno so začeli organizirati kar direktne letalske lete, s katerimi so začeli uvažati migrante iz podsaharske Afrike.

Četrtina nemških prebivalcev je migrantskega izvora
Po raziskavah je že zdaj četrtina nemških prebivalcev migrantskega izvora, kar pa za migrantoljubce še zdaleč ni dovolj. Med slednje spada tudi profesor Herbert Brücker, ki je vodilni raziskovalec na področju migracij pri zveznem inštitutu za raziskave na področju zaposlovanja (IAB) in profesor ekonomije na Univerzi v Bambergu. Po njegovih napovedih se bo v naslednjih dvajsetih letih število nemških prebivalcev, ki so migranti ali imajo migrantske korenine, povečalo s sedanjih petindvajsetih na petintrideset ali celo štirideset odstotkov. To je danes že običajen odstotek migrantskega prebivalstva po velikih nemških mestih, pravi profesor, v naslednjih dvajsetih letih pa bo to postala “normala” za celotno državo. Seveda pa se bo čez dvajset let povečal odstotek migrantskega prebivalstva po velikih mestih, denimo Frankfurtu ali Berlinu, z današnjih 35−40 odstotkov na petinšestdeset do sedemdeset odstotkov, pravi profesor Brücker, ki to poplavo migrantov sicer pozdravlja, češ da bo “pritegnitev široke palete narodnosti” pripeljala do “stalne gospodarske rasti” in moderne, “bolj raznolike nemške družbe”. Zaradi tega profesor Brücker v imenu IAB predlaga nemški vladi, naj do leta 2060 vsako leto uvozi 400 tisoč novih migrantov.

Foto: epa

Seveda so za profesorja Brückerja in njemu podobne migrantoljubske elitnike mnenja običajih ljudi, ki bi radi ohranili svojo kulturno dediščino in etno-religiozno identiteto, popolnoma nepomembna. In potem se čudijo in kričijo fašizem, če gibanja in stranke, ki nasprotujejo uničenju evropske družbe, dobivajo na volitvah rekordno podporo volivcev.

Bogdan Sajovic