Erjavec na neobičajni razpravi v Amsterdamu, najbolj se je iskrilo med Grčijo in Avstrijo

Karl Erjavec (foto: STA)

Transparentno, odkrito in odprto. Tako je naš zunanji minister Karl Erjavec ocenil današnjo razpravo o migracijski krizi v Amsterdamu. A kaj več nato niti ni izdal, le pohvalil se je, kako dobro so sprejeli slovensko pobudo.

Ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Unije ter njihovih kolegov in kandidatk za članstvo je bil poseben sestanek ministrov držav na balkanski migracijski poti. “Vsi ugotavljamo, da lahko eskalacija migracij povzroči določeno nestabilnost na Zahodnem Balkanu, zato je treba nujno ukrepati. Enotne evropske rešitve v tem trenutku še ni, se pa dela na tem,” je povedal Erjavec.

Slovenski minister je na sestanku predstavil slovensko pobudo o krepitvi nadzora na grško-turški in grško-makedonski meji, ki je bila po njegovih besedah zelo dobro sprejeta in bi lahko bila del celovite evropske rešitve.

Mnenja tudi zelo različna in navzkrižna
Izpostavil je še, da so imeli danes prvič dejansko zelo transparentno, odprto in odkrito razpravo o migracijski krizi, kar doslej ni bil običaj. O podrobnostih sicer ni želel govoriti, dejal je le, da so bila stališča tudi zelo različna in navzkrižna, kar je normalno, saj gre za pereč izziv in zapleteno problematiko, pri čemer ima vsak – glede na svoj položaj in izkušnje – svoj pogled.

Po neuradnih informacijah naj bi se najbolj iskrilo med Grčijo in Avstrijo. Neuradno je bilo v Amsterdamu sicer slišati komentarje, da se nekateri obnašajo, kot da niso s tega planeta, saj še vedno ne dojemajo razsežnosti problema begunske oziroma migracijske krize.

Slovenija – poleg krepitve nadzora na grško-turški in grško-makedonski meji – v pobudi izpostavlja tudi potrebo po opredelitvi skupnih meril za sprejemanje oziroma vračanje prebežnikov na meji.

S Kurzem se bosta obveščala sproti
Erjavec je na kratko govoril z avstrijskim kolegom Sebastianom Kurzem, ki po Erjavčevih besedah prav tako podpira slovensko pobudo, zlasti stališče, da bi bilo treba Makedoniji pomagati pri krepitvi nadzora na meji z Grčijo. Avstrija ima po njegovih besedah podobna stališča kot Slovenija.

Po petkovih kritikah Avstrije, ker Slovenije ni pravočasno obvestila o dnevnih omejitvah, je minister danes izpostavil, da na splošno lahko reče, da je sodelovanje z Avstrijo na visoki ravni in da ni nobenih težav. S Kurzem sta se po njegovih navedbah dogovorila, da se bosta sproti obveščala.

Evropska komisija bo predvidoma v sredo ocenila izvajanje doslej sprejetih ukrepov za soočanje z migracijsko krizo.

Srečanje tudi s Hrvaškim kolegom, mimo arbitraže ni šlo
Zunanji minister Karl Erjavec se je v Amsterdamu srečal z novim hrvaškim kolegom Mirom Kovačem in ga povabil na obisk v Ljubljano. Ministra datuma obiska še nista določila. Erjavec ga pričakuje zelo hitro, še v tem mesecu. Ob tem je poudaril, da je danes dobil zagotovilo, da se bosta čim prej sestala tudi oba notranja ministra, saj je migracijska kriza zelo pereče vprašanje, ki terja tesno usklajevanje držav na balkanski poti.

Na vprašanje, ali pričakuje sedaj boljše sodelovanje s Hrvaško, je minister odgovoril, da je vsakič, ko prideta nova vlada in nov minister, nek nov elan, a da so problemi, s katerimi se soočata Slovenija in Hrvaška tako globoki, da verjetno kakšnega močnejšega premika v neko drugačno politiko ne pričakuje.

Ob tem je Erjavec znova izpostavil pričakovanje, da arbitražno sodišče opravi svojo nalogo, izda arbitražno odločbo in da bo nova hrvaška vlada takšno odločitev tudi spoštovala. O podrobnostih se po njegovih besedah s hrvaškim kolegom danes nista pogovarjala.

Erjavec je o arbitraži dejal le še to, da se postopek nadaljuje in da je Slovenija posredovala vse, kar je arbitražno sodišče zahtevalo. Minister pričakuje, da bo sodišče v marcu to zadevo pregledalo, ter upa, da se bo postopek nadaljeval in bo odločitev hitro sprejeta.

Svarila pred novim tokom beguncev in nezavarovanim jugom
Zunanji ministri EU so sicer ob prihodu na drugi dan neformalnega zasedanja v Amsterdamu, kjer razpravljajo o migrancijah, ponavljali opozorila, da se bo tok beguncev in migrantov verjetno še okrepil po ofenzivi na sirski Alep in na sploh s pomladjo ter da meje na jugu Evrope niso dovolj zavarovane. Turčijo pa v EU opozarjajo, da begunce iz Sirije mora sprejemati.

B. O., STA