Medtem ko so države članice prisiljene same skrbeti za varnost svojih meja, se ogromne količine denarja evropskih davkoplačevalcev pretakajo v projekte, ki migrantom zagotavljajo najnovejše informacije o njihovem nezakonitem potovanju v Evropo.
Grčija je decembra Evropski komisiji obnovila svoje zahteve, naj pomaga pri financiranju njihovega hitro rastočega kopenskega zidu na mejah s Turčijo. Med parlamentarnim zasedanjem je grški minister za notranje zadeve Takis Theodorikakos pojasnil, da obstaja več držav, ki bi migrante uporabile za politični pritisk na državo članico EU, pri čemer je mislil Belorusijo, ki je nedavno poslala na tisoče migrantov z Bližnjega vzhoda proti svojim regionalnim tekmecem vključno s Poljsko. “Imamo vse razloge, da pričakujemo, da se bodo tovrstne grožnje nadaljevale,” je potrdil grški minister.
K financiranju pa je Grčija pozvala ravno ob dokončani novi razširitvi svojega že obstoječega mejnega zidu, ki zdaj obsega približno 38 kilometrov. Grčija namerava namestiti tudi kamere za zaznavanje toplote in nadzorni sistem, dopolnjen z obdelavo slik na podlagi umetne inteligence. Grški zid je od začetka leta 2021 preprečil več kot 143.000 nezakonitih prehodov, kar je 45 odstotkov več kot lani, s čimer nakazuje svojo pomembno funkcijo.
Sredinska vlada Kyriakosa Mitsotakisa že od leta 2019 poskuša popraviti nekatere katastrofalne politike prejšnje levičarske vlade Sirize, zaradi katere so milijoni migrantov pristajali na grških obalah in prečkali kopno, kar je povzročilo veliko katastrofo tako na kopnem kot na nekaterih grških otokih. Nevladne organizacije za človekove pravice sedanjo grško vlado obtožujejo nezakonitega potiskanja čolnov z migranti in pošiljanja ljudi nazaj čez kopenske meje, ne da bi se njihove prošnje za azil obravnavale, vendar se je od strožjega stališča nove vlade do priseljevanja glavna destinacija za nezakonite prihode premaknila v italijanske obale.
Oktobra letos so notranji ministri nekaj držav članic EU podpisali dokument, v katerem so Bruselj pozvali k pomoči pri financiranju ovir za varovanje zunanjih meja EU. Dokument so skupaj podpisali predstavniki Avstrije, Bolgarije, Cipra, Češke, Danske, Estonije, Grčije, Madžarske, Litve, Latvije, Poljske in Slovaške. V dokumentu so zapisali, da se “fizične ovire zdijo učinkovit ukrep za zaščito meje, ki služi interesom celotne EU, ne le prvotnim državam članicam”.
Madžarska je voditelje EU, ki so pretežno naklonjeni migracijam, poskušala prepričati, naj ji pomagajo pri financiranju njihove izjemno drage, a očitno učinkovite mejne ovire, ki je od leta 2015 madžarsko vlado stala več kot 1,5 milijarde evrov za izgradnjo in vzdrževanje. Evropska komisija (EK) pa je celotno vprašanje financiranja varnosti meja pometla z mize. Oktobra je Manfred Weber, vodja Evropske ljudske stranke – največje politične frakcije v Evropskem parlamentu – vložil peticijo Komisiji za financiranje ovire na poljsko-beloruski meji, vendar je tiskovni predstavnik Evropske komisije Stefan De Keersmaecker dejal, da “Evropska unija že dolgo trdi, da ne bo financirala sredstev za bodečo žico in ovire na svojih mejah”, to pa je utemeljil z zgodovinskim dogodkom, v katerem je podrobno opisal, kako se je Evropa trudila porušiti zidove, zidovi in ograje pa so razdelili evropsko celino.
EU namesto financiranja rešitev, ki so se empirično izkazale za učinkovite, denar raje usmerja v rešitve s “placebo učinkom”, ena od teh je projekt Info-migrant, spletno mesto, katere namen je migrantom zagotoviti zanesljive, preverjene, objektivne in uravnotežene novice in informacije o državah, ki so jih zapustili, državah, skozi katere potujejo, in državah, v katere so namenjeni. Ni treba posebej poudarjati, da so najnovejše novice v zvezi z gradnjo grškega mejnega zidu že objavljene na spletni strani, ki zagotavlja, da imajo ilegalni migranti posodobljene informacije o tem, kako se izogniti kakršnim koli oviram na njihovi uspešni poti v Evropo.
Tanja Brkić