Evropska unija želi ponovno vsiliti obvezne migrantske kvote! Višegrajci, Estonija, Latvija in Slovenija PROTI!

Foto: epa

Glede na to, da se Evropska komisija v naslednjih tednih pripravlja na predstavitev svojega predloga novega migrantskega modela in azilne strategije, je povsem mogoče pričakovati, da bo v primeru možne prisilne razporeditve migrantov prišlo do soočenja z novim konfliktom v Uniji.

Eden izmed virov je namreč za Češko tiskovno agencijo, ki je seznanjen s pripravo predloga, povedal, da naj bi bilo v osnutku govora o obveznih kvotah, ki bi jih bi bilo potrebno upoštevati v primeru resnične krize.

Češka vztrajno nasprotuje
Prejšnji teden so Italija, Španija, Grčija, Ciper in Malta pozvale Evropsko komisijo, naj uvede “mehanizem obvezne prerazporeditve”. Nemčija, ki bo julija predsedovala Evropskemu svetu, je že prej izrazila podporo takšni rešitvi. Češki premier Andrej Babiš je v ponedeljek ponovil, da so za Češko kakršne koli migrantske kvote nesprejemljive. “Češka bo še naprej odločala o svoji azilni politiki. Že v preteklosti sem zavrnil sistem obveznih kvot in to bom storil tudi v prihodnosti ne glede na stališče Evropske komisije,” je zatrdil.

Srednja Evropa proti migrantskim kvotam

“Evropa mora najti učinkovito rešitev proti nezakonitim migracijam in razbiti tihotapske tolpe,” je Babiš poudaril za časnik Právo. Znano je, da je bil Babiš v preteklosti dosleden glede zavrnitve migrantskih kvot.

“Na sodišču EU bomo uporabili vse možnosti za obrambo naše odločitve o zavrnitvi migracijskih kvot,” je lani dejal češki premier. “Poleg tega bomo svoj pristop uskladili s predstavniki Poljske in Madžarske. Nismo sami v tem. Češka nikoli ne bo pristala na obvezne migracijske kvote, vsaj dokler sem predsednik vlade. To sem obljubil svojim volivcem in obljubo bom držal. “

Foto: epa

Podpredsednik vlade in notranji minister Jan Hamáček je po poročanju Remix kasneje prav tako potrdil, da še vedno zavrača obvezne migrantske kvote. “Sem proti tej ideji, zato sem sprožil pobudo za skupno pismo notranjih ministrov sedmih držav EU za Evropsko komisijo,” je dejal in se ob tem navezal na pismo, ki so ga podpisali predstavniki štirih držav Višegrajske skupine: Madžarske, Poljske, Češka in Slovaške, ki so se jim pridružile Estonija, Latvija in Slovenija.

Te države so oblikovale nasprotni predlog, ki državam južne Evrope ponuja pomoč in sicer z nudenjem večje finančne, tehnične, operativne in strokovne podpore. Po njihovem bi bilo potrebno določiti tudi skupna pravila za učinkovitejše varovanje zunanjih meja. Obveznim kvotam sta sicer v lanskem predlogu nasprotovali Avstrija in Danska.

Hana Murn