Evropske banke v težavah, posojila bi se lahko znižala za kar 2,9 bilijona evrov

Vodilni predstavniki regulatorjev bančnega sistema so uvedli visoke bančne likvidnostne rezerve, bančni standardi so bolj znani kot Basel III. Tako naj bi preprečili ponovitev dogajanja ob izbruhu svetovne finančne krize leta 2008, ohranili naj bi stabilizacijo bančnega sistema in posojilno sposobnost. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da ima Basel III tudi velike pasti.

Britanski časnik Telegraph poroča, da bodo morale evropske banke po Baslu III zbrati do 400 milijard evrov svežega kapitala ali posojil. To bo pomenilo naložbeni krč v regiji in drugo desetletje gospodarske stagnacije. Strokovnjaki opozarjajo: Če bo šlo tako naprej, bo to pomenilo deflacijo v Evropi in povzročilo še eno recesijo.

Na to sta v svojemu poročilu opozorila tudi Evropska bančna federacija (EBF) in britanski odbor za finance UK Finance. Navajajo, da se bi zaradi strogih in nefunkcionalnih pravil po Baslu III skupna posojila bank lahko zmanjšala kar za 2,9 bilijona evrov. Posledično se bi za 0,5 odstotka letno v naslednjem desetletju znižala gospodarska rast. Šibkejša gospodarstva bi lahko zašla v večkratne recesije, kratkoročni šok bi bil lahko še hujši. Skupno bančno premoženje po Evropi bi se moralo v okviru Basla III zmanjšati za kar 4,6 bilijona evrov, od tega v Veliki Britaniji za 70 milijard evrov. Obseg mogočega krčenja je osupljiv in pomaga razložiti, zakaj so trgi že navidezno diskontirali bančne delnice. Diskontiranje je postopek, obraten obrestovanju, z njim izračunamo, koliko je naložba danes dejansko vredna ne glede na nominalni znesek.

Pravila po Baslu III se bodo še zaostrovala
Vse to se kaže tudi v bančnem indeksu euro stoxx 600, ki se je od sredine leta 2015 prepolovil in trguje “na ravni stiske”, navaja britanski Telegraph. Imamo že tudi negativne obresti na bančne vloge, dobički bank se znižujejo, poslovni modeli so v krizi. Časnik še navaja, da se bodo pravila po Baslu III še zaostrovala, večji negativni učinki bodo v letu 2022, sledilo bo zaostrovanje, dokler novi režim ne bo v celoti uveden, to je leta 2027. Do pravil so kritični tudi v vodilnem danskem združenju Copenhagen Economics. Opozarjajo, da pravila vodijo v velik primanjkljaj bančnega kapitala in ne dosegajo temeljnih ciljev skupine 20 gospodarsko najbolj razvitih držav na svetu G 20. Zahteve po tako velikih likvidnostnih rezervah bodo povečale stroške posojanja, naložbe v gospodarstvu bodo manjše, bančni sistem pa ne bo bistveno varnejši. “Prednosti res ni veliko,” je dejal Jonas Bjarke Jensen, eden od avtorjev študije. Tudi Simon Hills, direktor v UK Finance, je dejal, da so kapitalske zahteve pretirane in pokažejo, kaj gre lahko narobe, če se bodo baselska pravila izvajala brez upoštevanja različnih bančnih kultur in praks. “To povečanje bo vplivalo na gospodinjstva in stroške zadolževanja podjetij ter na gospodarsko rast. Zdaj moramo sodelovati z zakonodajalci in regulatorji, da zagotovimo, da se prenovljeni baselski okvir izvaja z mero razumevanja,” je dejal.

Simon Hills

Finančni sistem kot celota je v krizi nestabilen
Telegraph še navaja, da je evropski bančni organ baselski okvir priznal že avgusta. Posledice se že kažejo v povečanih potrebah po svežem kapitalu v bankah, brez Velike Britanije v višini 91 milijard evrov. Zagotovitev tega pomeni, da bodo banke lahko delovale na najnižji meji kapitalske ustreznosti, kar bo povzročalo težave. Nekatere od bank so se zaradi bančne varnosti tako že odločile za omejevanje posojil in ne zbirajo dodatnega kapitala za likvidnostne rezerve, kar lahko vodi v dvojno recesijo in krizo državnega dolga. Zmanjšala so se tudi že posojila malim in srednje velikim podjetjem. Strokovnjakom je skupno, da pravila Basla III prikrivajo težave. “Če bodo šli naprej, bo to v Evropi pomenilo deflacijo in bo povzročilo še eno recesijo. Težnja k večjemu bančnemu kapitalu pa bo katastrofa za gospodarstvo.” Po zahtevi Basla III in visokih kapitalskih rezerv so banke morda bolj varne, toda finančni sistem kot celota je v krizi prav tako nestabilen. Naslednja recesija pa bo pokazala, ali so regulatorji bančnega trga uporabili pravilne ukrepe ali ne, dodaja Telegraph.

Vida Kocjan

  • Igor Pavlič

    Spet se je izkazalo, kako daleč sežeta rdeča hobotnica in Forum21.

  • Ryuk

    Povsod po Evropi omejujejo preobsežno kreditiranje, bedaki na levici bi ga pa še povečevali.

    • Igor Pavlič

      Rewcuimo BAnka Slpovenije.

  • janko

    Drugo leto, ko ne bo več angleškega denarja, bo pa še več socialnih turistov, se bo EU začela pogrezati. In če Erdogana ne bodo dovolj filali z evri, nam bo poslal še več musličev.

    • xtc

      Kot sem že povedal ,da je EU anarholiberalno –socialistični model v bistvu katastrofa in to se prikriva z vsemi sredstvi-NI VZDRŽEN in da propada in ,da EU oblastniki kot Merckelca,Masron in ostali socialisti mrzlično iščejo potiz slepe ulice kamor so zašli a ta pelje le preko finančnega zloma,krize in vojne-na vsak način pa skušajo onemogočiti politične nasprotnike,ki niso multikultarji,anarholiberali,socialisti in anarhisti to pa jih bo stalo glave žal pa tudi velikih Evropejcev preden bo Ebvropa zopet zdrava in osvobojena.

  • Andrej

    EU postaja najnovejša Jugoslavija. Topčider dela v treh izmenah.

  • xtc

    Ne nasedajte tem nategom Basel je edina realna ovira,ki ponorele bankirje in anarholiberalein socialiste drži nazaj,preden bi banke zopet prerazdale toliko kreditov da bi prišlo do katastrofe,venda r ta pravila bankirji in ECB ter EU vlade izigravajo z tiskom eura in večanjem obtoka le tega,kar se pozna na eksploziji cen v zadnjem času v trgovinah saj 50 eur-pomeni toliko kot 15 eur pred letom ali dvemi z tuiskom eura in umetnim kreditiranjem pa se vzdržuje lažnna EU blaginja in gospodarska rast zakaj primanjkuje kapitala?Zaradi nižabnja vrednosti eura,ki mo vrednost vse bolj drsi obtok pa se veča,ker firme na puf delajo več in več nekontrolirano na leger,ki se ne proda nato pa zadeve vozi na odpad
    Seveda bankirji lažejo ob tem,ker iz denarja ,ki ni vredennič kujejo zaslužke oz. iz denarja,ki realno nima nobenega kritja,vlade pa temu sledijo ,ker se bojijo vojne in krize,ki prihaja,čepra Merckelca laže preko inštitutov ,da drugo leto bo že rast,vsi pa bvemo ,da se Evropa pogreza v d*** prenatisnjenega Eura,prevelike javne porabe in lažnega napiohnjenega standarda,z tiskom denarja,taksami na prihranke in depozite,hočejo ljudem zničiti prihranke in jih narediti povsem nemočne,ker nočejo sodelovati v igri nenehnega napihovanja balona potrošnje,ki bo eksplodiral zdaj zdaj-avtomobilski je tik pred tem z E kramo vred zato skledijo manevri vseh sort,kako narod spraviti ob denar in kako preprečiti z tiskom denarja padec standarda in vojno ,ki je neizbežna saj pade anarholiberalno socialistična Merckel-Macron-Shultz agenda.
    Deflacija ni nobena težava za normalne občane in normalno delujoča podjetja je pa hud problem za prezadolžene ljudi,bankirje in prezadolžene firme.
    Zato skušajo sedaj z tiskom Eura izirati Basel in tako doseči še naprej stzatis Q,ki pa je le samo navidezen v resnici pa vse bolj z tiskom Eura plujemo v leto 33,kaj je temu sledilo pa vsi vemo.
    Lažen napihnjen stabdard in mit kako je gospodarska božanstvo se nam bo hitro obrnilo v glavo,v vsakem primeru se bo končalo s krizo z nadaljnim tiskom eura in popuščanjem bankam pa z super krizo,hiperinflacijo in hudo vojno.,kajti ljudje bodo izgubili vse.V vsej tej igri pa sodelujejo EU vlade,ki se bojijo vzpona nacionalnih strank in zato so pripravljenestoriti vse ,da bi to misijo nemogoče preprečile-pa četudi z najbolj črnimi scenariji.