Vodilni predstavniki regulatorjev bančnega sistema so uvedli visoke bančne likvidnostne rezerve, bančni standardi so bolj znani kot Basel III. Tako naj bi preprečili ponovitev dogajanja ob izbruhu svetovne finančne krize leta 2008, ohranili naj bi stabilizacijo bančnega sistema in posojilno sposobnost. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da ima Basel III tudi velike pasti.
Britanski časnik Telegraph poroča, da bodo morale evropske banke po Baslu III zbrati do 400 milijard evrov svežega kapitala ali posojil. To bo pomenilo naložbeni krč v regiji in drugo desetletje gospodarske stagnacije. Strokovnjaki opozarjajo: Če bo šlo tako naprej, bo to pomenilo deflacijo v Evropi in povzročilo še eno recesijo.
Na to sta v svojemu poročilu opozorila tudi Evropska bančna federacija (EBF) in britanski odbor za finance UK Finance. Navajajo, da se bi zaradi strogih in nefunkcionalnih pravil po Baslu III skupna posojila bank lahko zmanjšala kar za 2,9 bilijona evrov. Posledično se bi za 0,5 odstotka letno v naslednjem desetletju znižala gospodarska rast. Šibkejša gospodarstva bi lahko zašla v večkratne recesije, kratkoročni šok bi bil lahko še hujši. Skupno bančno premoženje po Evropi bi se moralo v okviru Basla III zmanjšati za kar 4,6 bilijona evrov, od tega v Veliki Britaniji za 70 milijard evrov. Obseg mogočega krčenja je osupljiv in pomaga razložiti, zakaj so trgi že navidezno diskontirali bančne delnice. Diskontiranje je postopek, obraten obrestovanju, z njim izračunamo, koliko je naložba danes dejansko vredna ne glede na nominalni znesek.
Pravila po Baslu III se bodo še zaostrovala
Vse to se kaže tudi v bančnem indeksu euro stoxx 600, ki se je od sredine leta 2015 prepolovil in trguje “na ravni stiske”, navaja britanski Telegraph. Imamo že tudi negativne obresti na bančne vloge, dobički bank se znižujejo, poslovni modeli so v krizi. Časnik še navaja, da se bodo pravila po Baslu III še zaostrovala, večji negativni učinki bodo v letu 2022, sledilo bo zaostrovanje, dokler novi režim ne bo v celoti uveden, to je leta 2027. Do pravil so kritični tudi v vodilnem danskem združenju Copenhagen Economics. Opozarjajo, da pravila vodijo v velik primanjkljaj bančnega kapitala in ne dosegajo temeljnih ciljev skupine 20 gospodarsko najbolj razvitih držav na svetu G 20. Zahteve po tako velikih likvidnostnih rezervah bodo povečale stroške posojanja, naložbe v gospodarstvu bodo manjše, bančni sistem pa ne bo bistveno varnejši. “Prednosti res ni veliko,” je dejal Jonas Bjarke Jensen, eden od avtorjev študije. Tudi Simon Hills, direktor v UK Finance, je dejal, da so kapitalske zahteve pretirane in pokažejo, kaj gre lahko narobe, če se bodo baselska pravila izvajala brez upoštevanja različnih bančnih kultur in praks. “To povečanje bo vplivalo na gospodinjstva in stroške zadolževanja podjetij ter na gospodarsko rast. Zdaj moramo sodelovati z zakonodajalci in regulatorji, da zagotovimo, da se prenovljeni baselski okvir izvaja z mero razumevanja,” je dejal.
Finančni sistem kot celota je v krizi nestabilen
Telegraph še navaja, da je evropski bančni organ baselski okvir priznal že avgusta. Posledice se že kažejo v povečanih potrebah po svežem kapitalu v bankah, brez Velike Britanije v višini 91 milijard evrov. Zagotovitev tega pomeni, da bodo banke lahko delovale na najnižji meji kapitalske ustreznosti, kar bo povzročalo težave. Nekatere od bank so se zaradi bančne varnosti tako že odločile za omejevanje posojil in ne zbirajo dodatnega kapitala za likvidnostne rezerve, kar lahko vodi v dvojno recesijo in krizo državnega dolga. Zmanjšala so se tudi že posojila malim in srednje velikim podjetjem. Strokovnjakom je skupno, da pravila Basla III prikrivajo težave. “Če bodo šli naprej, bo to v Evropi pomenilo deflacijo in bo povzročilo še eno recesijo. Težnja k večjemu bančnemu kapitalu pa bo katastrofa za gospodarstvo.” Po zahtevi Basla III in visokih kapitalskih rezerv so banke morda bolj varne, toda finančni sistem kot celota je v krizi prav tako nestabilen. Naslednja recesija pa bo pokazala, ali so regulatorji bančnega trga uporabili pravilne ukrepe ali ne, dodaja Telegraph.
Vida Kocjan