Evropske države trepetajo pred hitrim širjenjem afriške prašičje kuge!

Foto: Twitter

Medtem ko se afriška prašičja kuga širi, se evropske države bojijo morebitne škode, ki bi jo lahko ta povzročila njihovemu kmetijskemu sektorju. Smrtonosna bolezen, ki pri prašičih povzroča krvavitve, se hitro širi iz Vzhodne Evrope. Ponavadi preko divjega prašiča, ki potuje dolge razdalje in lahko ob tem okuži domače prašiče, ki jih gojijo na komercialnih kmetijah. 

V odgovor države, kot je Nemčija, največja proizvajalka svinjine v Evropski uniji, krepijo prizadevanja za zaščito svojih prašičjih populacij. Razmišljajo namreč o postavitvi mejnih pregrad, da bi preprečili stik z divjimi prašiči. Danska je po navedbah portala Voice of Europe odobrila načrte za gradnjo ograje ob meji z Nemčijo, da bi se preventivno ustavilo prehajanje divjih prašičev med državama.
Do sedaj so izbruh afriške prašičje kuge potrdili v devetih državah članicah EU, najhuje je prizadela Estonijo, Poljsko, Latvijo, Litvo in Romunijo, izbruhe pa so potrdili tudi v Rusiji, Ukrajini in Moldaviji. Virus je sicer prvič prešel na področje Evrazije leta 2007, konkretneje v Gruzijo, preko divjega prašiča, uvoženega iz Afrike.

Foto: iStock

Izbruh v Gruziji leta 2007 je predstavljal popolno katastrofo. Popolnoma je uničil proizvodnjo svinjine in vplival na širok spekter kontaminacije. Potem ko se je virus razširil v Rusijo, Moldavijo in Belorusijo, se je leta 2014 razširil na območje Evropsko unijo preko Poljske in baltskih držav. Na ravni EU je Bruselj državam članicam namenil 1,2 milijona evrov za preprečevanje širjenja prašičje kuge.

EU je znotraj programa Horizon 2020, največjega programa EU za raziskave in inovacije, predvidela podporo za razvoj cepiva proti afriški prašičji kugi.

H. M.