Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri piše, da je sprejem afganistanskih migrantov “moralna odgovornost”. Pri tem jim znova najglasneje nasprotuje Madžarska. Množične migracije se medtem nadaljujejo.
Slovenija se že nekaj časa, predvsem od začetka migrantske krize leta 2015, sooča z nezakonitimi migracijami. Policijska poročila kažejo, da možje v modrem vsak dan zalotijo nove večje ali manjše skupine nezakonitih migrantov, ki skušajo vstopiti v Slovenijo, ali pa jim je to uspelo in se potikajo po naši deželi. V zadnjih letih je prišlo tudi do več vlomov in kraj, da ne govorimo o smeteh, ki jih puščajo za seboj v naših gozdovih. Migranti prihajajo iz Afganistana, Pakistana, Bangladeša, Sirije in drugih držav tretjega sveta. Samo za primer: policisti so v enem koncu tedna sredi septembra prijeli kar štirideset migrantov, od tega jih je bilo štiriindvajset iz Afganistana. Čeprav nekateri migranti tudi pri nas zaprosijo za azil, je Slovenija za mnoge le tranzitna država, v državah Zahodne in Severne Evrope, kjer se zaradi globalistične politike odprtih mej soočajo z množičnimi migracijami že od druge polovice 20. stoletja, pa je stanje seveda mnogo hujše. S pomočjo alternativnih medijev prihajajo na dan mnoge grozljive zgodbe o posilstvih, umorih in napadih, ki so posledica množičnih migracij, zakonitih in nezakonitih.
Migracije ogrožajo Evropo
Poleti se je v naši soseščini na Dunaju zgodil pretresljiv umor trinajstletne deklice Leonie, ki so jo afganistanski prosilci za azil posilili, ubili in odvrgli njeno truplo v nekem parku. Enemu od storilcev pa se je iz Avstrije uspelo pretihotapiti celo do Anglije, tam pa ga je prijela tamkajšnja policija. V Franciji smo bili priča umoru duhovnika, ki ga je zagrešil begunec iz Ruande, potem ko ga je duhovnik velikodušno sprejel v svojo župnijo. V Italiji pa je pred kratkim begunec iz Somalije z nožem napadel in zabodel štiri ženske in šestletnega otroka v letovišču Rimini. Gre za samo nekaj primerov, ki potrjujejo dejstvo, da migracije na staro celino ne prinašajo “kulturne obogatitve”, temveč nasilje in nerede. Voditelji in ministri več evropskih držav so zato izrazili dvome o novem sprejemanju afganistanskih migrantov, ki v novem migrantskem valu po nedavnih dogodkih v Afganistanu prihajajo v Evropo. Nekatere države so že jasno dale vedeti, da ne bodo dovolile, da se ponovi katastrofalna kriza iz leta 2015, in da njihove meje ostajajo zaprte, medtem ko druge izražajo dvome o sprejemanju novih beguncev in migrantov. Kljub splošnemu in naraščajočemu skepticizmu do množičnih migracij pa Bruselj očitno ostaja vazal globalistom in njihovim ciljem, namesto da bi v duhu resnične demokracije upošteval splošno ozračje in skrbi Evropejcev. Evropski parlament je namreč sprejel novo resolucijo, po kateri naj bi bilo sprejemanje migrantov iz Afganistana “moralna odgovornost”. Ob tem, ko ostajajo zvesti nekemu abstraktnemu pojmu “človečnosti”, pa liberalni politiki, ki jih najdemo na levici in tudi na desnici, pozabljajo na odgovornost do evropskih narodov.
Evropski parlament trdi, da gre za “moralno odgovornost”
Evropski parlament je 16. septembra sprejel resolucijo, v kateri piše, da je sprejemanje afganistanskih migrantov “moralna odgovornost”. Resolucija navaja: “Afganistanci imajo temeljno pravico zaprositi za azil v drugih državah, zato je treba čim prej nadaljevati usklajena prizadevanja za evakuacijo. Evropski parlament meni, da je treba deportacije v Afganistan ustaviti.” Sprejeta je bila z veliko večino, saj je kar 536 poslancev glasovalo za, 96 proti, 50 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Samo glasovanje odraža velik prepad med povprečnimi državljani in liberalnimi političnimi elitami, ki jim ni mar za dobro avtohtonih evropskih narodov, temveč delujejo v skladu z egalitarno globalistično agendo. Veliko afganistanskih beguncev in migrantov naj bi zaprosilo za azil in mednarodno zaščito v sosednjih državah, zato naj bi EU finančno pomagala tudi sosednjim državam Afganistana. Hkrati pa evropski parlament poziva članice, da čim prej sprejmejo pakt o migracijah in azilu, ki ga je Evropska unija napovedala pred letom dni in o katerem smo že pisali, saj gre pravzaprav za nadaljevanje marakeške deklaracije. Prav zato novi pakt o migracijah ni dobil zadostne podpore, saj nekatere države članice smatrajo, da gre za uvedbo obveznih migrantskih kvot skozi “zadnja vrata”. Vsekakor bi sprejem pakta pomenil prihod več milijonov novih migrantov na evropska tla. V dokumentu evropskega parlamenta prav tako piše, da morajo članice in Evropska komisija spodbujati “humano azilno politiko”. Po mnenju evropskega parlamenta ima Evropska unija »moralno dolžnost, da sprejme in vključi begunce; dobrodošel je (prostovoljni) forum mednarodne skupnosti o vnovični naselitvi, ki bo septembra; države članice bi morale glede na nedavne dogodke znova preučiti še nerešene, nedavno obravnavane in zavrnjene prošnje«. Med drugim se je za sprejem migrantov zavzela tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Moralna odgovornost do Evropejcev
Ob tem se je treba znova vprašati, kakšno “moralno” in drugačno odgovornost ima evropski parlament do prebivalcev Evrope, ki naj bi jih predstavljal. Kdo je “moralno odgovoren” za gnusen umor trinajstletne Leonie in vseh drugih žrtev multikulturalizma, ki pušča za seboj krvavo sled? Kdo bo “moralno odgovoren” za vse žrtve prihajajočih migrantov in migrantov, ki ne bodo deportirani? Spomnimo, v resoluciji je navedeno, da bi bilo treba ne le zavrniti nove migrante, temveč tudi ustaviti deportacije afganistanskih migrantov, ki so že v Evropi. Ob tem je zgovorno tudi dejstvo, da je Ruandec, ki je v Franciji umoril duhovnika, bil že osumljen požiga katedrale eno leto pred umorom, vendar pa ni ostal niti v priporu, temveč se je lahko prosto sprehajal po Franciji, dokler ni zabodel duhovnika, kaj šele da bi ga nemudoma zaprli in po odsluženi kazni takoj deportirali. Ko je govor o moralni odgovornosti, v evropskem parlamentu očitno pozabljajo na domače prebivalstvo. Pri samem izrazu pa gre za tipično izrazje univerzalističnega liberalizma, ki v ljudeh spodbuja sočutje in občutek dolžnosti do “sočloveka”. Vendar pa bi moralo biti sočutje namenjeno predvsem in na prvem mestu našim lastnim ljudem, s katerimi delimo biološke in kulturne vezi. Liberalni politiki in predstavniki globalizma se ne zmenijo kaj dosti za te vezi, bližja jim je ideja “univerzalnega” človeštva. Vendar pa nikoli ne smemo pozabiti, da bodo ravno ti, ki sedaj razpredajo o moralni odgovornosti, v prihodnosti najbolj odgovorni za vse nove umore, nerede, smrti, teroristične napade in posilstva, ki jih bodo zagrešili tisti, katerim so na stežaj odprli vrata Evrope.
To, kar počne Bruselj, je izdaja!
Proti omenjeni resoluciji so glasovali tudi evropski poslanci iz vrst madžarskega Fidesza, madžarski premier Viktor Orban pa je v svojem govoru na prvi dan jesenskega zasedanja madžarskega parlamenta rekel: “To, kar počne Bruselj, je izdaja.” Opozoril je tudi, da je balkanska migrantska pot znova polna migrantov in da Sorosovi nevladniki še vedno podpirajo množične migracije v Evropo. “Bruselj in Berlin še naprej streljata v hrbet Madžarski, ker se upira migracijam, vendar se ne bomo vdali in bomo kljub političnim pritiskom zavarovali meje,” je bil odločen madžarski premier. “Pri nas o migracijah in zavarovanju otrok odločajo ljudje, v Zahodni Evropi pa o tem ne odločajo ljudje, temveč elita. Kar zadeva demokracijo in pravno državo, bi moral vsak urediti svoj dom,” je dodal, v njegovih besedah pa lahko zaznamo načela resnične demokracije, ki jo danes lažni demokrati označujejo za “nevaren populizem”.
Andrej Sekulović