Evropski poslanci so potrdili sveženj ukrepov Fit for 55 oziroma Pripravljeni na 55. Temeljni cilj zakonodaje je zmanjšanje izpustov za 55 odstotkov do leta 2030. Poslanci so glasovali o treh ključnih spremembah, in sicer o novosti sistemu trgovanja z emisijami, uvedbi novega mehanizma za uvozno dajatev na izdelke z visokim ogljičnim odtisom in socialnim podnebnem skladu.
Evropski parlament je reformo sistema za trgovanje z izpusti (ETS) potrdil s 413 glasovi za in 167 glasovi proti, 67 poslancev se je vzdržalo. Reforma predvideva zvišanje splošnega cilja izpustov toplogrednih plinov vključenih v ETS na 62 odstotkov do leta 2030 glede na ravni iz leta 2005. Trenutni cilj znaša 43 odstotkov, poroča STA. Reforma izpustov predvideva tudi nove klimatske davke na izpuste, ki nastanejo v cestnem prometu in ogrevanju stavb. Del sheme plačevanja za izpuste bosta odslej tudi letalski in pomorski sektor, sicer oba med večjimi onesnaževalci.
Poslanci so glasovali tudi o uvedbi mehanizma za “ogljično prilagoditev na mejah”, kar v praksi pomeni davek oz. uvozno dajatev, ki jo bodo plačevali uvozniki za izdelke, med izdelavo katerih so nastali toplogredni izpusti zunaj Evropske unije. Plačati bo potrebno razliko med ceno ogljika v državi proizvodnje in ceno emisijskih pravic v sistemu ETS. Ta dajatev se bo plačevala za blago, kot je železo, jeklo, cement, gnojila, aluminij, elektrika in vodik, pod določenimi pogoji pa tudi za posredne emisije, poroča STA. Poslanci so nove davščine potrdili z 487 glasovi za, 81 proti in 75 vzdržanimi glasovi.
Glasovalo se je tudi o oblikovanju socialnega podnebnega sklada, ki naj bi se po eni strani polnil s prihodki od trgovanja z izpusti, z njim pa bi financirali tiste, ki jih je energetska draginja še posebej prizadela. V socialnem skladu, ki bo ustanovljen leta 2026, naj bi se nabralo 65 milijard evrov iz naslova trgovanja z izpusti, iz nacionalnih virov pa še dodatnih 25 odstotkov. Za je glasovalo 521 poslancev, 75 jih je bilo proti, 43 pa se jih je glasovanja vzdržalo.
V preteklosti veliko kritik na račun načrta Fit for 55
Predlogi so v preteklosti naleteli na veliko mero odpora. Med vodilnimi državami, ki so nasprotovale predlaganim rešitvam v okviru paketa Fit for 55, je bila Poljska, ki je trdila, da sveženj breme zelene preobrazbe prelaga na manj premožne prebivalce EU in države. Za problematičnega se je izkazal tudi cilj povečanja obnovljivih virov energije. Poljaki so pri tem imeli popolno ali delno podporo Bolgarije, Češke republike, Cipra, Estonije, Danske, Finske, Grčije, Madžarske, Latvije, Portugalske, Slovaške, Španije in Švedske, so pred časom poročali mednarodni mediji. Slovenija je po prihodu Roberta Goloba na oblast povsem prestopila v zeleni tabor. Celo tako daleč, da se je pridružila skupini desetih držav, ki so svarile pred tem, da bi se zmanjšale ambicije paketa Fit for 55.
Pred dokončnim sprejetjem zakonodaje bo nove zakonodajne predloge moral potrditi še Svet EU.
Gal Kovač