Fajonova 45-odstotno udeležbo volitev v Srbiji označila za izjemno nizko, a sama bila v Evropski parlament izvoljena na volitvah, z manj kot tretjinsko volilno udeležbo!

Izvoljena evropska poslanca Tanja Fajon in Milan Brglez (SD) (foto: STA)

Predsednica delegacije Evropskega parlamenta za Srbijo in evropska poslanka Tanja Fajon je ocenila, da je bila volilna udeležba na zadnjih volitvah v Srbiji izjemno nizka, medtem ko je bila sama izvoljena v Evropski parlament na volitvah, kjer je bila udeležba skoraj pol manjša. Srbi so njeno dejanje označili za hinavsko, ker je ocenila, da je bila udeležba na volitvah bistveno nižja kot pred štirimi leti, kljub temu, da je vlada pozivala državljane, da gredo na volišča.

Srbi so odgovorili, da se mora Tanja Fajon zavedati, da je bila sama izvoljena v Evropski parlament na volitvah, kjer je bila volilna udeležba komaj 28,89 odstotkov, niti tretjina vseh volilnih upravičencev. A to je takrat več kot očitno ni motilo in se je udobno namestila v evropski stolček. Volilna udeležba na EP volitvah je bila nižja le na Slovaškem, kjer se je evropskih volitev udeležilo 22 odstotkov državljanov, v nasprotju z Belgijo, kjer se je evropskih volitev udeležilo kar 88 odstotkov volivcev, poroča Kurir.

Hinavski odnos Fajonove je za časopis Kurir komentiral politični analitik Boško Jakšić, ki ocenjuje, da je njen odnos tipičen primer kozarca, ki je napol poln ali pa napol prazen, saj po eni strani predsednik Evropske ljudske stranke – EPP, Donald Tusk čestita predsedniku srbske napredne stranke Aleksandru Vučiću za njegovo zmago, a jo po drugi strani Fajonova kritizira zaradi “nizke” udeležbe in označuje Srbijo kot primer norčevanja iz demokracije.

Tudi tisti, ki so bojkotirali volitve, so dejansko podprli zmago Vujičića, čeprav tisti, ki se volitev niso udeležili pravijo, da je v Srbiji politična ponudba slaba in nimajo za koga glasovati. Se pa Jakšić strinja, da izjava Fajonove ne preseneča, saj je to del njene službe. Evropski socialni demokrati so izjavili, da se s Srbijo v prihodnje ne bodo več pogajali o njenem morebitnem vstopu v EU in pozivajo Evropsko komisijo k preiskavi o poteku volitev ter označujejo Vučićevo vladanje kot avtokracijo.

Udeležba na volitvah v Evropski parlament leta 2019

Evropska unija 50,66 Avstrija 59,80 Belgija 88,47 Bolgarija 32,64 Hrvaška 29,85 Ciper 44,99 Češka 28,72 Danska 66,08 Estonija 37,60 Finska 40,80 Francija 50,12 Nemčija 61,38 Grčija 58,69 Madžarska 43,36 Irska 49,70 Italija 54,50 Latvija 33,53 Litva 53,48 Luksemburg 84,24 Malta 72,70 Nizozemska 41,93 Poljska 45,68 Portugalska 30,75 Romunija 51,20 Slovaška 22, 74 Slovenija 28,89 Španija 60,73 Švedska 55,27 Velika Britanija 37,18.

Sara Kovač