Filipinski predsednik Duterte Kitajski sporoča, da ladjevja ne bo umaknil! “Naše prijateljstvo se tukaj konča!”

Datum:

Filipinski predsednik Rodrigo Duterte, sicer znan po svojem kontroverznem obnašanju, je najavil, da ne namerava umakniti svojih ladij iz Južnokitajskega morja, območja, kjer vprašanje okrog izvajanja suverenosti na morju že dolgo ostaja kamen spotike med Filipini in Kitajsko. 

Predsednik Rodrigo Duterte je v televizijskem nagovoru, ki je bil predvajan v petek, dejal, da ne bo upošteval zahtev Kitajske in si bo še naprej prizadeval za suverenost nad otoki in grebeni v Južnokitajskem morju.

“Glede tega imamo stališče in to želim tukaj ponoviti, da se naše ladje od tam ne bodo premaknile niti za centimeter nazaj,” je zatrdil Duterte in dodal, da se “ne bo umaknil. Tudi, če me ubijete. Naše prijateljstvo se tukaj konča”.

Duterte si ne želi vojne
Kitajska je aprila od Filipinov zahtevala odstranitev plovil iz spornih voda in Manilo pozvala, da naj ustavi ukrepe, ki zapletajo razmere in stopnjujejo spore. V petek je Duterte dejal, da spoštuje stališče Kitajske in dodal, da si ne želi težav ali iti v vojno. Predsednika so sicer pogosto kritizirali zaradi tesnega odnosa s Pekingom, vendar je ohranil stališče Manile glede izvajanja suverenosti nad otoki in grebeni v Južnokitajskem morju. Aprila je je napovedal, da bo na to območje poslal plovila vojaške mornarice.

Južnokitajsko morje (Foto: STA)

V sredo je filipinska delovna skupina za Južnokitajsko morje poročala o vdoru 287 plovil kitajske milice na svoje pomorsko ozemlje. Letos je Manila Peking pogosto pozvala, da naj odstrani svoja plovila v skladu s sodbo Stalnega arbitražnega sodišča iz leta 2016, ki je zavrglo zahteve Kitajske do ozemlja in otokov v njem, poroča RT.

Prejšnji teden je Duterte povzročil vznemirjenje, ko je zatrdil, da je sodba brezpredmetna in da gre le za “kos papirja”, ki ga lahko vrže skozi okno. Glede izvajanja suverenosti nad otoki in grebeni v Južnokitajskem morju nista v sporu le Kitajska in Filipini, ampak so vanj vpleteni tudi Vietnam, Malezija, Indonezija, Tajvan in Brunej, ki trdijo, da na spornem območju prihaja do prekrivanja področij, ki bi lahko bila bogata z naravnimi viri.

Nina Žoher

Sorodno

Zadnji prispevki

Tanja Fajon razočarana nad zavrnitvijo resolucije o priznanju Palestine

"Aktivistična" zunanja ministrica Tanja Fajon obžaluje, da Varnostni svet...

Globalni indeks dezinformacij temelji na ideoloških, ne znanstvenih predpostavkah

Globalni indeks dezinformacij sledi ideološkim in političnim idejam, ne...

Poljaki na ulicah: Poljski poslanci EU parlamenta pozivajo k sprejetju protiustavnega zakona

Poljski poslanci Evropskega parlamenta pozivajo Donalda Tuska, naj uzakoni...

Otvoritev nove učne poti na Radenskem polju pri Grosupljem

Danes se je pri Centru ohranjanja narave Žabja hiša...