Finančna kriza je Rusijo privedla do obupnih varčevalnih programov. Pokazala je dramatični varčevalni program in obupno ponudbo gospodarstva sredi najhujše finančne katastrofe v državi v zadnjih letih.
Kremelj si je zadal obsežen projekt za enakomeren tok privatizacije, s katerim bi zagotovil okoli 4.4 milijarde evrov vsako leto do vključno leta 2019. Z 19,5 odstotno razprodajo državne naftne družbe Rosneft želijo pridobiti okoli 10 milijonov evrov. Ruska ekonomija je bila uničena s sankcijami v povezavi z Ukrajino, kar je privedlo tudi do padca prihodkov od nafte. Gospodarstvo je od leta 2015 v globoki recesiji in je do zdaj padlo za kar 3,7 odstotkov, enako pa napovedujejo tudi za letošnje leto.
Nafta ruskemu Kremlju predstavlja približno polovico celotnega denarja, ki pa je v zadnjem obdobju strmoglavila iz nekaj več kot 91,3 evrov na sodček olja na manj kot 26,7 evrov. Država zdaj upa, da bo z drastičnimi ukrepi “popravila” padec v ekonomiji in bo stabilizirali proračunski primanjkljaj za eno odstotno točko v prihajajočem letu v primerjavi s sedanjim skoraj 4 odstotnim primanjkljajem.
“Željen cilj je za rusko gospodarstvo zelo ambiciozen. Sredstva, s katerimi je bil povzročen padec, lahko imenujemo računovodski preskok,” so povedali iz uradnega kabineta Financial Times.
Putin kljub nezanesljivim napovedim vedno več vlaga v vojsko
Rusija pa zaradi zloma finančnega trga že manjša sredstva, ki jih je do nedavnega namenjala za obrambo. Putinova pristojnost za finančno podporo vojsk po svetu se je močno znižala. Močan padec je zadel tudi proračun za obrambne programe, ki je padel za kar 27 odstotkov v primerjavi s prejšnjimi leti.
Po poročanju Financial Times pa naj bi se Putinov proračun za obrambo za leto 2017 znižal iz 55 milijard evrov na 41 milijard evrov. Kljub turbulentnim gospodarskim razmeram je Vladimir Putin izkupiček za obrambo v letih od 2010 do 2015 zvišal za kar 60 odstotkov.
K. Ž.