fbpx

Francoske oblasti aretirale sedem italijanskih levičarskih skrajnežev, ki so vrsto let terorizirali državo!

Fotografija je simbolična. (Foto: epa)

Pariška policija je sporočila, da je aretirala sedem Italijanov, ki so bili na begu potem, ko so bili v Italiji obsojeni zaradi obtožb terorizma, povezanih s skrajno levo militantno skupino Rdeče brigade, ki je desetletja v državi izvajala nasilne napade.

Do aretacije levičarskih skrajnežev je prišlo na podlagi skupne operacije Pariza in Rima, ki je privedla do lociranja posameznikov v Franciji, kjer so ti našli svoje zatočišče. V uradu francoskega predsednika so aretacije potrdili in sporočili, da oblasti v državi še vedno iščejo nadaljnje tri osumljence, ki so še na begu. “Francija, ki jo je prav tako prizadel terorizem, razume potrebo po doseganju pravičnosti za žrtve,” je v izjavi zatrdil tiskovni predstavnik francoskega predsednika.

Obdobje od leta 1968 do leta 1988 velja za obdobje družbenih in političnih pretresov po vsej Italiji, ko se je država poskušala industrializirati (čas svinčenih let). Rdeče brigade so odgovorne za izvedbo niza terorističnih napadov, zato jim nalagajo odgovornost več sto ljudi. Čeprav so aretirali sedmerico, oblasti še vedno iščejo preostale tri osumljence. Russia Today poroča, da Italija od Francije še vedno zahteva izročitev več kot 200 ljudi, ki so bili povezani z nasiljem v obdobju teh dveh desetletij. Spomini na tragedije so namreč še vedno živi. Temu primerno Italija pozdravlja nedavne aretacije skrajnežev.

Med pridržanimi je policija zajela Giorgia Pietrostefanija, ki je bil soustanovitelj skrajno leve organizacije Lotta Continua in je bil leta 1972 obsojen na 22 let zapora zaradi umora milanskega policijskega komisarja, preostalih šest pa je bilo pripadnikov Rdečih brigad, ki so bili deležni dosmrtne zaporne kazni za niz umorov in ugrabitev.

Francoski notranji minister Gerald Darmanin je potrdil, da bodo aretirane posameznike sedaj odpeljali na sodišče, ki bo odločilo, ali bodo omenjeni lahko izročeni Italiji, kjer bodo morali prestajati zaporno kazen. Skupna operacija je sledila srečanju francoskega in italijanskega ministra za pravosodje, ki sta razmišljala, katere ukrepe sprejeti, preden zastaralni rok za izdane evropske naloge za prijetje poteče v času od konca tega leta do leta 2023.

Nina Žoher