Nekdanji načelnik francoskega generalštaba svari pred državljansko vojno. Islamisti kot glavna grožnja. Francija je morda že dosegla kritično točko, prekriva se šest kriz, ki lahko zanetijo požar. Naraščata siromaštvo in jeza, pandemija pa je razmere v državi še poslabšala.
Francija spada med tiste zahodnoevropske države, ki so v preteklih desetletjih vodile pogubno politiko odprtih vrat za migracije iz tretjega sveta. V kombinaciji s politično korektnostjo in precejšnjo darežljivostjo na področju sociale je Francija pravi magnet za migrante tretjega sveta, še posebno za tiste, ki izhajajo iz nekdanjih francoskih kolonij. Posledica tega množičnega priseljevanja je močno spremenjena demografska sestava Francije, še posebno na območju velikih mest.
V Parizu, Marseillu, Lyonu in drugih velikih francoskih mestih celotne mestne četrti sestavljajo migranti tretjega sveta, ki so počasi izrinili domačine. V teh četrtih je sčasoma zavladal kriminal in brezzakonje, saj so kriminalci hitro ugotovili, da je treba policijo samo obtožiti rasizma (ali kakšnega drugega -izma) in se bo ta umaknila, preplašena, da jo bodo drugače pribijali na križ politično korektni mediji, nevladniki in drugi »človekoljubni aktivisti«. Ta taktika je bila tako uspešna, da so jo hitro prevzeli radikalni islamisti in začeli graditi dejansko paralelno družbo v tistih mestnih četrtih, kjer živi večinoma prebivalstvo muslimanskega rodu. Lansko poročilo francoskih varnostnih služb ugotavlja, da obstaja v Franciji okoli 150 mestnih okrožij, v katerih so oblast dejansko prevzeli radikalni islamisti (še posebno salafisti), in na teh območjih je moč uradnih francoskih oblasti tako okrnjena, da lahko rečemo, da ne obstaja.
Teroristični napadi odpirajo oči
Takšen razvoj seveda ni bil nepričakovan in dejansko so mnogi opozarjali, da je francoska migrantska politika škodljiva in nevarna, a seveda so migrantoljubci udarili po njih z vsemi topovi ter jih obtoževali rasizma in ksenofobije, širjenja lažnih vesti, panike in teorij zarote. Veliki mediji in politični esteblišment so kritike migrantske politike omalovaževali kot čudake s političnega obrobja, ki jih ni jemati resno. Teroristični napadi v zadnjih letih so odprli oči mnogim državljanom, ki so bili dolga leta in celo desetletja zaslepljeni z lažmi, ki so jim jih servirali mediji in politični vrh. Opozorila, da je zaradi napačne migracijske politike Francija v nevarnih vodah, so začeli podajati ljudje, ki jih migrantoljubska kabala ne more več omalovaževati kot “politikante z obrobja” ali »prenapete čudake«, saj gre za ugledne osebnosti. Medje spada tudi upokojeni načelnik francoskega generalštaba, general Pierre de Villiers, ki je imel nedavno odmeven intervju v francoskem časniku Le Parisien. V njem je opozoril, da se Francija nevarno giblje v smeri državljanske vojne.
Razmere so nestabilne
General de Villiers je človek, ki uživa v francoski družbi velik ugled, kar se je izkazalo že leta 2017. Tedaj je general na sestanku državnega sveta kot načelnik generalštaba izrazil mnenje, da je predlagani proračun za vojsko pod potrebnim minimumom in bo tako ogroženo delovanje vojske, posledično pa bo ogrožena tudi varnost države. Predsednik Macron ga je zato z dekretom odstavil in upokojil, kar je zbudilo val ogorčenja. Še nikoli se namreč ni zgodilo, da bi načelnika generalštaba upokojili, ker je podal svoje strokovno mnenje, in to ne v javnosti, pač pa na sestanku, ki je bil sklican prav zaradi izmenjave strokovnih mnenj. Osebje obrambnega ministrstva je odhajajočemu generalu spontano pripravilo špalir, kar se do tedaj še ni zgodilo, Macronov rating v javnosti pa je strmoglavil. V anketah je večina Francozov izjavila, da bi raje na mestu predsednika države videla de Villiersa kot Macrona.
De Villiers je torej človek z ugledom, ki ve, kaj govori, zato so njegove napovedi še toliko bolj zaskrbljive. V intervjuju je torej dejal, da se zaradi naraščajočega urbanega nasilja in hujskanja islamističnih radikalcev Francija bliža državljanski vojni. Socialne razmere so bile napete že pred pandemijo kitajskega virusa, je dejal general, zdaj pa se je klima v državi še poslabšala. »V najboljšem primeru lahko rečemo, da prevladuje obup, v najslabšem, da so razmere eksplozivne, vsekakor pa so nestabilne. Vsepovsod naraščata siromaštvo in jeza,« je dejal general. »Kar šest kriz se prekriva: zdravstvena, varnostna, ekonomska, finančna, geostrateška in seveda politična, ki jo jaz imenujem kriza avtoritete,« je dejal de Villiers in dodal, da je morda Francija dosegla kritično točko.
Spreobrnjenje radikalcev ni preprosta in hitra naloga
Do sprememb bo moralo priti, pravi general, le-te pa pridejo v dveh oblikah, bodisi počasi skozi institucije bodisi hitro, ko jih “vžge iskrica”, kot se je zgodilo z revolucijo leta 1789. Kar se Francije tiče, je dejal de Villiers, gre za staro demokracijo, za zrelo državo, ki pa ima zgodovinsko gledano težave pri reformiranju in se to navadno zgodi z “eksplozijami ali s prelomi”. General je dejal, da si on in drugi vojaki ne želijo vojne, ker vedo, kaj vojna pomeni. Vendar pa se boji, da bo izbruhnila državljanska vojna in iskra, ki bi jo lahko zanetila, so prav teroristični napadi islamistov, kot sta bila nedavna v Parizu in Nici, ko je bil pred šolo obglavljen učitelj oziroma so bili umorjeni trije ljudje, ki so molili v cerkvi. Villiers je v intervjuju še dejal, da so glavni problem radikalni islamisti in vsi drugi, “ki sovražijo Francijo”. Potrebne bodo generacije, da se bodo integrirali v francosko družbo. “Ko imaš dvajsetletnika, ki je blizu salafistom in sovraži Francijo, njegovo spreobrnjenje ne bo preprosta naloga in tudi ne hitra.”
Pomanjkanje sredstev in osebja
Vendar pa svarilo v intervjuju za Le Parisien ni prvo svarilo glede varnostnih razmer v Franciji, ki ga je izrekel general de Villiers. Njegov starejši brat Philippe de Villiers, ki je bil vodja manjše stranke Mouvement pour la France (MPF), je že leta 2018 dejal, da je njegov brat kot načelnik generalštaba opozoril Macrona na naraščanje nestabilnosti v mnogih predelih Francije. “Če se bodo nasilni izbruhi v predmestjih nadaljevali in še celo naraščali, potem se jim ne bomo mogli zoperstaviti. Manjka nam sredstev, manjka nam osebja, to je realnost francoske politične situacije,” je tedaj dejal general predsedniku Macronu. Vse se zdi, da se je prav zato Marcon tudi znebil izkušenega vojaka. Ne smemo pozabiti, da je Macron protežiranec globalističnih elit, ki so ga tudi spravile v Elizejsko palačo. Tistih elit, ki zagovarjajo množične migracije iz tretjega sveta, saj jih uporabljajo kot orodje, da uničijo evropsko civilizacijo in našo celino spremenijo v multikulturno greznico.
Bogdan Sajovic