fbpx

Groteska! Iz notredamske katedrale bodo ustvarili tempelj podnebnim spremembam

Ostanki požgane notredamske katedrale (Foto: epa)

Ko je leta 2019 podtaknjen požar uničil notredamsko katedralo v Parizu, so jastrebi med modernimi arhitekti že iskali načine, kako bi lahko do konca uničili in profanizirali izgled katedrale, ki je bila svojevrsten simbol zahodne, tj. krščanske civilzacije. Ko so njihovi načrti o gradnji minaretov in pošasti iz stekla propadli, pa se zdaj veselijo, da bo iz katoliške cerkve, ki si jo še vedno lasti država, nastal moderni tempelj, posvečen podnebnimi spremembam.

Načrti predvidene obnove notredamske katedrale kažejo, da bodo iz nekoč veličastne gotske katoliške cerkve naredili tempelj, posvečen podnebnim spremembam. Po predlaganih spremembah bodo spovednice, oltarje in klasične kipe svetnikov nadomestile moderne umetniške instalcije, medtem ko bodo zvočni in svetlobni učinki skrbeli za učinek “čustvenih prostorov”, poroča Telegraph.

V nekoč katoliški katedrali, ki si jo lasti država vse od časa francoske revolucije, ko so iz nje pometali križe in jo spremenili v tempelj “razuma”, bo po novem “pot odkritja”, po kateri se bodo lahko obiskovalci podali skozi kapelice, na katerih bo poudarek na Afriki in Aziji, citati iz Svetega pisma pa bodo projicirali napise na gole zidove v raznih jezikih, med drugim tudi mandarinščini. Vse skupaj zveni kot nočna mora, s katero so avtorji te obnove iz katoliške katedrale želeli ustvariti woke Disney park. Woke Disney parkov je že dovolj. Eden je celo v Parizu.

Kakor da bi Disney stopil v Notre-Dame

Zadnja kapela na tej “poti odkritja” pa bo imela velik poudarek na okoljevarstvu. “Kakor da bi Disney vstopil v Notre-Dame,” je načrte, ki jih je videl na lastne oči, komentiral nagrajevani pariški arhitekt, urbanist in kritik Maurice Cullot. Meni, da to, kar počnejo z Notre-Dame, ne bi nikoli naredili z westminstrsko opatijo v Londonu ali baziliko svetega Petra v Vatikanu.

Pariški nadškof Michel Aupetit daruje mašo v notredamski katedrali 16. junija 2021. (Foto: EPA)

“To je ponorela politična korektnost,” je bil veliko ostrejši vir blizu renovacije, ki meni, da bodo z obnovo iznakazili delo slovitega arhitekta Eugena Viollet-le-Duca, ki je katedralo obnovil in ji vrnil duh srednjeveškega krščanstva, potem ko so jo opustošili med francosko revolucijo. Za obnovo požgane katedrale je 340 tisoč dobrotnikov namenilo 833 milijonov evrov. Doslej je bilo za namen “obnove” zapravljenih že 165 milijonov evrov. Tolikšen znesek naj bi bil potreben za stabilizacijo katedrale, da se ne zruši. A marsikateri donator te dni, ko bere, kakšno grotesko bodo naredili iz ene lepših gotskih katedral na svetu, svojo odločitev obžaluje.

Po požaru je takratni premier Edouard Philippe napovedal organizacijo mednarodnega natečaja za načrt obnove strehe, a je v kratkem od načrtov zaradi splošne ogorčenosti javnosti odstopil. Francoska politika je posledično sprejela celo zakon, da se zunanjost notredamske katedrale obnovi v skladu z originalnimi načrti. A enako ni mogoče reči za notranjost. Kar je še huje, tu kolovodje uničenja vsega, kar je lepo, dobro in resnično, niso neki zunanji ateisti, mohamedanci, marksisti ali kdorkoli drug, temveč eni od najvišjih predstavnikov katoliške cerkve v Franciji.

Nad prenovo navdušen pariški nadškof

Pariški nadškof Michel Aupetit prepričan, da bo obnova, s katero bo iz katoliške katedrale nastala groteska, posvečena podnebnemu segrevanju, “katedralo pripeljala v 21. stoletje, medtem ko bo ohranila identiteto in duh krščanske tradicije.” Vsak resen katolik bi se strinjal, da bi bilo bolje katedralo vrniti nazaj v 12. stoletje in s tem tudi seči nazaj po pozabljenem duhu krščanske tradicije, ki ga je pariški nadškof skupaj s premnogimi katoliškimi prelati te dni pripravljen zavreči v zameno za svet. Aupetit naj bi bil poleg generala Jean-Louisa Georgelina tudi edini v komisiji za obnovo, ki je nad predlaganim načrtom navdušen in ga veselo promovira.

General Jean-Louis Georgelin, ki vodi obnovo notredamske katedrale. (Foto: EPA)

S to strupeno miselnostjo, da je treba Cerkev pripeljati v 21. stoletje, bo skozi notredamsko katedralo častno mesto v katedrali posvečeno Afriki in Aziji, medtem ko bodo področja, kot so Evropa, Amerike in Oceanija manj zastopane ali pa skrite za apsido.

Kakor je povedal duhovnik Gilles Drouin, naj bi bil namen 12 milijonov obiskovalcev na leto (kolikor jih je imela katedrala, ko je še bila katoliška cerkev) učiti o krščanstvu in zgodovini odrešitve, ne da bi se celotna stvar spremenila v “katekizem”. Če je katedrala pred in celo po požaru uspela v obiskovalcu s svojo lepoto in veličastnostjo zbuditi občudovanje, bi znala nova podoba obiskovalca najmanj razočarati, če ne kar zbuditi gnus. Zaradi zamišljenih woke sprememb naj bi bila ogrožena celo sredstva za obnovo zakristije in opornikov, na katerih stoji notredamska katedrala.

Ivan Šokić