Državni zbor je očitno edini, ki ga zlorabe živali ne ganejo, celo dopušča jih. Kanadska vlada svojim državljanom dovoljuje spolno zlorabljanje živali, vrhovno sodišče pa omenjeni bizarnosti slepo sledi. Trdijo, da zaradi zakona, ki tega ne prepoveduje, ne morejo storiti ničesar, ljudje pa lahko živali zlorabljajo, vse dokler ne pride do penetracije ali kakršnekoli poškodbe živali. Okrutnost zakona se je v medijih razširila potem, ko je v javnost prišel odmeven primer dejanja moškega, ki je najprej posilil svoji dve pastorki, nato pa eno namazal z arašidovim maslom ter privabil psa, ki jo je pričel lizati.
Do ugotovitve nesmiselnosti v zakonu je prišlo zaradi nedavnega sojenja moškemu, javnosti znanemu le po kraticah D. L. W., ki je spolno zlorabil tako svoji dve pastorki kot hišnega ljubljenčka, vrhovno sodišče pa ga za spolno zlorabo psa ni kaznovalo. Na eno izmed deklet, ki je ob zlorabi štelo le 15 let, je namazal arašidovo maslo in tako premamil psa, da je namazan predel pričel lizati. Mnogi so bili zmotno prepričani, da ga bo sodišče obsodilo zaradi sodomije (spolnega občevanja z živaljo), a so se očitno zmotili.
Kanadski odvetnik je za medije dejal, da je višje sodišče po podrobnem preučevanju zakona, ki je nespremenjen že od leta 1961, ugotovilo, da ta za kršitev šteje zgolj penetracijo. Šele takrat se dejanje šteje kot sodomistično in šele takrat se lahko izda obsodba.
Odločitev vrhovnega sodišča je najbolj izpodbijala dobrodelna organizacija Animal Justice, ki se bori za pravice živali, a odločitve niso mogli spremeniti. Vrhovno sodišče je dejalo, da bi v parlamentu lahko posodobili razlago sodomije, če bi želeli, ter zatrjevalo, da glede interpretacije zakona ne more storiti ničesar, prav tako samo ne more uvajati novih kazenskih dejanj, če zakonov za to ni. Izdana odločba pravi: ”Sodišče bo o storitvi novega kaznivega dejanja govorilo le, če bodo uporabljene besede določene in dokončne. Takšen pristop ne odraža le primernega upoštevanja vlog parlamenta in sodišč, ampak je to tudi temeljna zahteva kazenskega prava. Ljudje morajo vedeti, kaj se šteje kot kaznivo dejanje in kaj ne, zlasti, ko je ogrožena njihova svoboda.”
Zakoni so zastareli in dovoljujejo zlorabe, sodišče ne stori ničesar
Peter Sankoff, profesor prava, ki je sodeloval pri omenjenem primeru, je po poročanju Daily Maila dejal: ”Ljudje, ki zastopajo pravice živali, to počnejo zelo dobro in poudarjajo pomembnost zakonov, a tudi tega, da morajo ti isti zakoni ščititi živali pred spolnimi zlorabami. Odločitev vrhovnega sodišča izraža dejstvo, da je sodišče enostavno prisiljeno delovati v skladu z našimi zastarelimi zakoni. Čeprav so vsi upali na drugačno odločitev, je vzpodbudno vsaj dejstvo, da smo uvideli in sprejeli argumente ter vsi skupaj priznali, da je zaščita živali temeljna družbena vrednota. Kanadčani želijo zaščititi živali, sploh pred takšnimi okrutnostmi in zlorabami. Ljudje, ki živali spolno zlorabljajo, pogosto to počnejo tudi otrokom, kot je to počel obtoženi. Parlament se mora na to nujno odzvati in posodobiti zastarele zakone. Samo tako bomo lahko zaščitili žrtve spolnih zlorab.”
A. L.