Harrisova in Biden sta se še nedolgo nazaj obmetavala s hudimi obtožbami

Joe Biden in Kamala Harris, ko sta še tekmovala en proti drugemu za nominacijo za kandidata Demokratov. (Foto: YouTube)

Potem ko se je zdelo, da dvoboja Donalda Trumpa z demokratskim kandidatom kar ne bo in ne bo (vsaj nekaterim med nami, ki dvoboj sadistično pričakujemo kot verbalni pokol), se zdaj, ko se ve, da bo to Joe Biden in ko je Biden izbral svojo podpredsednico, Kamalo Harris, dvoboj vendarle nezadržno približuje.

Če odmislimo Bidnovo čudaštvo glede “njuhanja ljudi”, precej očitno napredovalo permanentno izgubo spomina, si je za to, kaj bodo skoraj gotovo šibke točke, ki jih bo Donald Trump napadel, najboljše ogledati posnetek debate med demokrati samimi iz leta 2019.

In kaj je mogoče iz te debate ali pogovora med tremi kandidati razbrati glede šibkih točk Bidena in Harrisove in zakaj so to šibke točke:

  1. V tej debati je Harrisova Bidnu očitala sodelovanje s segregacionisti v 70. letih (zagovorniki rasno ločenih avtobusov, šol, itn.). Zakaj je to slabo? Ker v ZDA danes vlada konsenz, da je bil segregacionizem nekaj slabega, česar ni mogoče zagovarjati.
  2. Biden je Harrisovi očital pasivnost ali vsaj nezadostno izkoriščanje moči kot dolgoletne tožilke v zvezni državi Kaliforniji – da bi kaj v povezavi s učinki segregacionizma storila. Zakaj je to slabo? Ker je Harrisova kandidirala kot protisegregacionistka, protirasistka in če kot državna tožilka, temnopolta ženska na zavidljivi poziciji moči ni glede tega storila ničesar.
  3. V razpravo se je vključila tudi Tulsi Gabbard, ki je naštela kar nekaj primerov, ko bi Harrisova kot državna tožilka lahko delovala drugače, v smeri zmanjševanja negativnih učinkov segregacionizma in v prid skupnostim temnopoltih, pa tega ni storila ali je delovala celo očitno v nasprotju s tem. Podrobnosti o tem si lahko ogledate v pogovoru Gabbardove s Tuckerjem Carlsonom na FOX-u:

Harrisova se po mojem mnenju ni dovolj dobro odzvala ne na Bidenove očitke, ne na očitke Gabbardove, treba pa je vedeti, da bi Harrisova zaradi vprašljivega zdravja Bidna – prav lahko postala prva ženska predsednica v zgodovini ZDA. Zato se tudi fokusiram bolj nanjo kot na Bidena. Če tekmuješ za predsednico na račun tega, ker naj bi bila temnopolta borka za reformo zapornih kazni in strastna antisegregacionistka, ki segregacionizem ali sodelovanje z njim drugim meče v obraz, bi bilo dobro, da na očitke, ki spodbijajo tvojo verodostojnost, odgovoriš še s čim drugim kot z retoriko.

To je šele začetek. Glede ameriške predsedniške kampanje se nam obetata vroče pozno poletje in zgodnja jesen.

Aleš Ernecl