Ime Johann Reichhart morda res ni sinonim za nacistično Nemčijo, vendar je s svojo giljotino poskrbel, da so se ga obsojenci in drugi bali kot hudič križa.
Eden glavnih rabljev nacistične Nemčije se je zapisal v zgodovino kar s 3165 pobitimi, predvsem med drugo svetovno vojno. Pod giljotino Johanna Reichharta se je končalo življenje predvsem kriminalcem, uporniškim borcem in disidentom. Na enega najbolj krvavih dni je neusmiljeni Reichhart s hladno učinkovitostjo obglavil kar 32 ljudi, s čimer si je prislužil vzdevek “Lovec na glave”, kar kaže predvsem na to, kako predan je bil svojemu nezavidljivemu “poslanstvu”.
Nihče ni bil ubit hitreje kot tisti, ki je bil določen Reichhartu
Novinar Marc von Luke, ki je raziskoval Reichhartovo življenje in delo, je dejal: “Ubijal je hitro, učinkovito in brez kesanja. Pod nacističnim režimom je Johann Reichhart obglavljal predvsem kriminalce in uporniške borce. Vse do konca svojega življenja je verjel v prednosti smrtne kazni. Reichhart je imel namreč ambicijo postati najboljši eksekutor v Nemčiji, prav tako je bil prepričan, da je mojster svoje umetnosti. Nihče ni bil ubit hitreje kot tisti, ki je bil določen Reichhartu. Pri svojem delu je bil preprosto dober. Služil je nacistom, pa tudi Weimarski republiki in zaveznikom.”
Delo v klavnici ga je dolgočasilo
Johann Reichhart se je rodil 29. aprila 1893 in je svoji državi najprej služil v prvi svetovni vojni, potem pa je v času miru postal mesar. Vendar ga je klavnica dolgočasila, zato se je prijavil, da bi postal rabelj za bavarsko državno ministrstvo za pravosodje v Münchnu leta 1924, ob predpostavki, da je to delovno mesto pred tem zasedal njegov stric. Njegova kariera se je tako začela, ko je pod giljotino končal življenji Ruperta Fischerja in Andreasa Huttererja, ki sta bila obtožena umora. Uprava mu je za vsako izvedbo obljubila 150 takratnih zlatih mark, od 1. aprila 1924 pa je razglasila, da “Reichhart prevzema izvedbo vseh smrtnih obsodb, ki bodo izrečene na Bavarskem in izvedene z obglavljanjem z giljotino”.
Obglavljena tri ure potem, ko je bila spoznana za krivo
Ena izmed najbolj znanih Reichhartovih žrtev je bila 21-letna Sophie Scholl, ki jo je obglavil 22. februarja 1943, njen “zločin” pa je bil, da je bila vodilna članica uporniškega gibanja Bela vrtnica, čigar člani so ustvarjali antinacistične letake in jih delili študentom v Münchnu. Sophie je bila prva med obsojenimi kolegi, med njimi je bil tudi njen brat, ki so jih obglavili – in to le tri ure potem, ko jo je nacistični sodnik spoznal za krivo.
Nacisti celo zaračunali družinam zaprtih in ubitih
Reichhart je odlično služil s svojo dejavnostjo, dobil naj bi okrog 3000 reichsmark na leto in še 65 reichsmark bonusa na izvedbo za uboj ljudi, kot je bila Sophie. Tako si je lahko kupil vilo v bogatejšem münchenskem predmestju. Kruto, vendar resnično pa je tudi dejstvo, da so nacisti družinam tistih, ki so jih zaprli in obglavili, to celo zaračunali. Za vsak dan, ko je bil zapornik zaprt, so jim zaračunali pristojbino v višini 1,50 reichsmark, za usmrtitev pa 300 reichsmark. Zaračunali so celo račun, ki so jim ga izstavili, in sicer 12 pfeningov.
Zavrnil eksekucijo, potem ko je usmrtil dva napačna
Reichhart se je sicer nekoliko omehčal, ko so ga zajeli ameriški vojaki, piše Daily Mail. Zanimivo je, da je pomagal tudi pri obešanju 156 nacističnih uradnikov, vendar pa je po dveh napačnih identitetah obešenih zavrnil, da bi nadalje izvajal še več umorov. Umrl je leta 1972 na svojem domu v bližini Münchna, potem ko je zadnja leta preživel sam.
Marjanca Scheicher