Z zaključkom zidarskih del zadnjega 165. segmenta jeklene razponske konstrukcije bo v sredo zvečer most Pelješac povsem končan. To pomeni, da bosta povezana kraja Komarna in Brijesta, kar je že dolgo časa pričakovana povezava med dvema, doslej ločenima deloma hrvaškega ozemlja. Skrajno južni del Hrvaške je namreč geografsko gledano eksklava, saj je vmes nekaj kilometrov obale na ozemlju Bosne in Hercegovine, z največjim priobalnim mestom Neum.
Kako je prišlo do te razdelitve? Po premirju v Srijemskih Karlovcih leta 1699 je Beneška republika precej razširila svoje posesti na območju Dalmacije, vse to na račun Osmanskega cesarstva. Tako se je pripetilo, da se je beneška oblast znašla na samih mejah Dubrovniške republike. V strahu pred nadaljnjim širjenjem beneškega vpliva in oblasti ter v strahu pred morebitno vojno z Beneško republiko, ki bi jo Dubrovčani le stežka dobili, so se spomnili rešitve – Dubrovniška republika je žrtvovala del ozemlja in ga podarila v upravo Osmanskemu cesarstvu, zato, da bi se izognila skupni meji z Benečani, poroča IndexHR.
In tako se je tudi zgodilo. Osmansko cesarstvo je v posest prejelo kraja Neum in Sutorina. Slednja je danes na območju Črne Gore, Neum pa pripada BiH. A kljub temu je sedaj Hrvaška zaradi novega mostu ponovno povezana po več kot treh stoletjih. Gre za enega najpomembnejših projektov v zgodovini Hrvaške, v tem trenutku pa gre tudi za najpomembnejši in največji hrvaški infrastrukturni projekt. Prav zato so bili njegove dokončne realizacije neizmerno veseli. Tako je vlada uresničila dolgoletni sen, ki so ga mnogi že hoteli opustiti. V to je prepričan minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković.
Šlo naj bi tudi za enega največjih gradbenih projektov v Evropi v tem stoletju. Sam most je bil izjemno zapleten gradbeni projekt, obenem pa je potrebno še dograditi dovozno cesto preko polotoka Pelješac in stonsko obvoznico. Govora je o odseku dolgem preko 30 km, ki pomeni povsem novo pot, na kateri potekajo dela na dveh viaduktih, treh mostovih in štirih predorih. Od tega je predor Debeli brijeg peti najdaljši predor na Hrvaškem. Na gradbišču so doslej izvrtali tri od štirih predorov, tempo del pa je zadovoljiv, pričakujemo pa, da bodo dostopne ceste v celoti zaključene poleti prihodnje leto.
Projektant pelješkega mostu, Slovenec Marjan Pipenbaher, ki se je z resnejšim projektiranjem začel ukvarjati že v zgodnjih 90. letih na Jesenicah, je potrdil, da bo most med petimi konstrukcijsko najzahtevnejšimi in najlepšimi v Evropi. Čeprav je bilo veliko govora okrog geopolitike in nezadovoljstva s strani BIH, Pipenbaher meni, da je Hrvaška več kot zadovoljila zahteve BiH glede širine in višine plovnega koridorja pod mostom. Plovni profil v širini 200 metrov in višine 55 metrov je enako velik kot koridor na vhodu v Hamburg, ki je eno izmed največjih evropskih pristanišč. Most Pelješac pa ima pet glavnih razponov po 285 metrov.
Dejstvo je, da je most strateško pomemben za razvoj dubrovniškoneretvanske županije. Ne bo več treba dvakrat čez mejo in čakati po nekaj ur na poti do Dubrovnika. Hrvaška bo s tem končno povezala svoje ozemlje, kar je pomembno tudi za vstop v schengensko območje.
S tem bo zaključen težko pričakovani projekt cestnega povezovanja skrajnega juga Hrvaške. Gre za zamisel, ki se je porodila pred desetletji. Projekt pa je dobil pospeške februarja 2017, ko je vlada sprejela odlok o financiranju cestne povezave z južno Dalmacijo, ki se nanaša na izgradnjo Pelješkega mostu. Projekt sofinancira Evropska unija. Gradnja je bila januarja leta 2018 zaupana kitajskemu ponudniku v vrednosti (s ponudbeno ceno) 2,081 milijarde kun brez DDV, kar je okoli 277 milijonov evrov.
Domen Mezeg