“Davčna reforma bo zajela vse državljane, ki so bili izven dosega prejšnjih krogov davčnih razbremenitev, povečala pa bo tudi fiskalno avtonomijo občin in mest ter fiskalno decentralizacijo”, je ob predstavitvi davčne reforme poudaril premier Andrej Plenković. Hrvaška vlada je predstavila podrobnosti nove davčne reforme, napovedane za začetek prihodnjega leta. Hrvaški finančni minister Marko Primorac ocenjuje, da bo reforma državni proračun letno stala okoli 400 milijonov evrov, pišejo hrvaški mediji.
Hrvaška vlada je predstavila novo davčno reformo, ki je napovedana za začetek leta 2024. Njen cilj je zvišanje življenjskega standarda, kar pomeni povečanje kupne moči gospodinjstev in krepitev fiskalne avtonomije občin in mest. Po mnenju vladnih predstavnikov se hrvaško gospodarstvo po pandemiji in krizi zaradi vojne v Ukrajini vrača na pozitivno raven. Stopnja inflacije je 10,8 odstotka, javni dolg pa še naprej pada. V letu 2023 pričakujejo rast in znižanje inflacije, kar je ugodno za gospodarsko razbremenitev in po njihovih besedah “pravi trenutek za nadaljnje davčne olajšave”.
Z novo reformo se bo po njihovem mnenju vključilo tiste, ki so bili prej izven dosega prejšnjih intervencij, to pa naj bi povečalo fiskalno avtonomijo občin in mest. Kljub očitkom, da imajo visoko obdavčitev dela, zatrjujejo, da ima Hrvaška na ravni EU najnižje davke. Lokalnim samoupravnim enotam se v okviru davčne olajšave ukinja prispevek, hkrati pa jim je omogočeno, da same določijo svojo dohodnino. Tisti z najnižjimi plačami naj bodo deležni znižanih pokojninskih prispevkov.
Cilj reforme je dvig plač in davčna razbremenitev državljanov
“Doslej smo v sedmih letih mandata imeli več krogov davčnih reform, vse pa so bile usmerjene v davčno razbremenitev tako državljanov kot gospodarstva. V našem mandatu od leta 2017 so se prihodki enot lokalne samouprave povečali za milijardo evrov,” je spomnil predsednik vlade Andrej Plenković in ponovil, kaj je vlada doslej naredila na gospodarskem področju. Davčne spremembe se po njegovih besedah izvajajo iz več razlogov: “Prvi je dvig življenjskega standarda državljanov na način, da se povečajo plače, predvsem najnižjih.” To je smisel, cilj te reforme. Drugič, povečanje kupne moči državljanov in zmanjšanje neenakosti, torej je treba ohranjati gospodarske aktivnosti, in tretji, zelo pomemben, je krepitev fiskalne avtonomije občin in mest.
Ključni spremembi bosta odprava pribitkov in večja avtonomija lokalnih oblasti pri določanju davčnih obremenitev. Tisti z najnižjimi plačami naj bodo deležni znižanih pokojninskih prispevkov. Osnovna olajšava se zvišuje s 531 evrov na 560 evrov, minister za finance pa je poudaril, da se pri dohodnini črta pojem osnovne osebne olajšave. “Tisti, ki imajo bruto plače do 700 evrov, imajo fiksne izdatke v višini 300 evrov, tistim s plačami od 700 do 1300 evrov, pa se ti izdatki linearno znižujejo. Znižanje se izračuna tako, da se znesek 1300 evrov, odštet za osnovo, pomnoži s koeficientom 0,5. To bo novost pri obračunu prispevkov za pokojninsko zavarovanje,’‘ je dejal finančni minister Marko Primorac.
Primorac je prepričan, da je pozitivno, da ima lokalna samouprava takšno avtonomijo in da delno vpliva na strukturo obdavčitve, saj bodo župani tako lahko nekaj ponudili svojim občanom. “S tem lokalne enote dobijo dodatno orodje, da prilagodijo davčno obremenitev in ponudbo javnih dobrin in storitev ter si tako pridobijo naklonjenost volivcev,” je dejal Primorac. Plenković je ob tem dodal, da je “na občinah in mestih, da izberejo, ali potrebujejo doplačilo. Prispevek se obračuna od dohodnine, ki ima dve stopnji: 20- in 30-odstotno. Največja skupina ljudi je v dohodninski ureditvi 20 odstotkov. V novem predlogu omogočamo: enota lokalne samouprave, ki ima trenutno 10-odstotno dohodnino od dohodnine 20, ima lahko največ 22-odstotno stopnjo. Imajo enostavnejšo administracijo, en davek namesto dveh in na ta način lahko ohranijo osnovo za isto vrsto dohodka.”
Plenković je še posebej poudaril pomembnost znižanja osnove za pokojninsko zavarovanje in zavrnil kritike, da bo ogrožena prihodnost pokojninskega sistema. Plenković je na predstavitvi zagotovil tudi, da se v njegovem mandatu nepremičninski davek ne bo sprejemal.
Ana Horvat