Hrvaški premier Plenković v čustvenem zapisu ob drugi obletnici smrti delil Oliverjev videoposnetek

Oliver Dragojević (Foto: Facebook)

Pravijo, da tako dolgo živimo, kolikor živimo v spominih ljudi. Zato je povsem upravičeno verjeti hrvaškemu predsedniku vlade Andreju Plenkoviću, da bo Oliver Dragojević ostal vedno med nami, saj so njegove pesmi večne. Dve leti mineva od njegove smrti zaradi raka, ko sta se od njega poslovila Split in Dalmacija. Prvega avgusta 2018 pa je bil pokopan v družinskem krogu na Korčuli.  Dragojevič je bil glasbenik brez meja, njegove pesmi  pa so nas vedno ponesle na barko, v valove, morje, ljubezen. V njegovih pesmih se je marsikdo našel, saj so ga spominjale na leta, ko je odraščal, se zabaval, pel in plesal, se prvič poljubil, zaljubil in razšel, se smejal in jokal.

Oliver Dragojević se je rodil 7. decembra 1947 v Splitu, otroštvo pa je preživljal na otoku Korčula v Veli Luki, kjer je živel v precej siromašni družini. Njegov oče je bil pristaniški pilot, ki naj bi Oliverju celo sam izdeloval čevlje. Mati pa je bila čistilka v eni izmed vojaških ustanov v Splitu. Kot mlad in navihan fantič z očali naj bi od svojega očeta nekega dne dobil orglice, s katerimi je navduševal otroke na ulici. Kasneje se je vpisal na ure klavirja v glasbeni šoli, temu pa je še pridružil igranje na klarinet in bas kitaro. Leta 1961 je prvič tudi uradno nastopil na otroškem festivalu. Na splitskem festivalu leta 1967 se s skladbo Picaferaj ni uvrstil v finale. Po neuspehu se je odločil svojo srečo poiskati v tujini in sicer v Nemčiji, na Švedskem in celo v Mehiki.

Kasneje je pričel sodelovati z Nizozemcem, Nemcem in Turkom, s katerimi je nastopal vse dokler se ni vrnil v domovino. Doma se je pridružil Dubrovačkim trubadurom, nato pa se je vrnil v skupino Batali. Hit Galeb i ja, s katerim je ljudi popolnoma prevzel, pa ga je izstrelil med zvezde. Uspešnost pesmi je bila prelomna za dolgoročno sodelovanje z Zdenkom Runjičem. Oliver je v svoji glasbeni karieri izdal 20 studijskih albumov, med drugim tudi koncertnih. S pesmimi Oprosti mi pape, Romanca, Stari morski vuk pa je osvojil celotno sceno takratne Jugoslavije. Dragojević je bil eden redkih umetnikov, ki je imel priložnost nastopati v najbolj prestižnih dvoranah kot je Carnegie Hall v New Yorku, Royal Albert Hall v Londonu, Olympia v Parizu ter v operi v Parizu. Leta 2011 je nastopil na podelitvi za Etnične poslovne nagrade v Sydneyu.

Slovo od priljubljenega glasbenika je bilo veličastno in čustveno
Hrvaška vlada je v čast Dragojeviću dan Oliverjeve smrti razglasila za nacionalni dan sočustvovanja, zastave na vseh državnih in javnih poslopjih pa so bile izobešene na pol droga. Še posebej čustveno so legendarnega glasbenika k večnemu počitku pospremili v Splitu, kjer se je v večernih urah na promenadi Riva zbralo več deset tisoč ljudi, ki so se od Dragojevića poslovili s prepevanjem njegovih največjih uspešnic. Pevcu se je poklonilo ogromno znanih obrazov, med drugim so se v njegovo žalno knjigo podpisali Stjepan Hauser, član znanega dua 2Cellos, Tereza Kesovija, Severina in Nina Badrić. Hauser je med drugim izvedel skladbo Galeb i ja na pogrebu, kjer so bili prisotni tudi glasbenik Gibonni, igralec Enis Bešlagić in hrvaška televizijska voditeljica Fani Stipković.

Ob drugi obletnici njegove smrti pa se mu je na Twitterju poklonil tudi hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković, ki je zapisal: “Za vedno boš tu.”

Čeprav si Oliver ni znal predstavljati življenja brez glasbe, mu je največjo ljubezen pomenila njegova družina. Z ženo Vesno imata tri sinove in mnogo vnukov, ki jim je srčno prepeval uspavanke.

Sara Kovač