“Imamo dovolj dokazov za obsodbo Bashar al-Assada za vojne zločine,” je v nedavnem intervjuju za švicarski SonntagsZeitung povedala Carla del Ponte, članica Preiskovalne komisije Združenih narodov za zločine v Siriji. Komisija je po njenih besedah v šestih letih delovanja opravila pripravljalno delo in zbrala dovolj dokazov proti sirskemu predsedniku, a kljub temu do zdaj še ni nobenega tožilca niti nobenega posebnega sodišča, “ravno zato je ta situacija tako frustrajoča,” je še dodala.
Preiskovalna komisija Združenih narodov za zločine v Siriji je bila ustanovljena avgusta 2011 in je redno opozarjala na hude kršitve človekovih pravic v Siriji, kar pa je v mednarodni javnosti večinoma naletelo na gluha ušesa. Nekdanjemu posebnemu poročevalcu ZN o stanju človekovih pravic v Mjanmaru in Burundiju, Paulu Sergiu Pinherju, in nekdanji generalni komisarki agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem, Karen Koning Abuzayd, se je Carla del Ponte, nekdanja državna tožilka haaškega tribunala za zločine na območju nekdanje Jugoslavije in v Ruandi, pridružila septembra 2012. Komisija je beležila napade s kemičnim orožjem, genocid proti yazidski populaciji, bombandiranje konvojev humanitarne pomoči in vojaške napade na civiliste, poroča Reuters. Sirska vlada na čelu z Assadom zavrača vsakršne očitke o vojnih zločinih, storjenih s strani vladnih sil.
“Nočem biti alibi mednarodni skupnosti, ki v Siriji ni pripravljena storiti ničesar.”
Del Pontejeva je prejšnji teden sicer sporočila, da odstopa iz komisije, “ker nočem biti alibi mednarodni skupnosti, ki v Siriji ni pripravljena storiti ničesar“. Kritična je bila predvsem do Varnostnega sveta Združenih narodov in pomanjkanja politične volje za nadaljevanje dela preiskovalne komisije z ustanovitvijo posebnega tribunala za Sirijo, ki bi sodil vojnim zločincem. Mednarodna javnost do zdaj ni storila ničesar za zaustavitev vojne v Siriji.
Združeni narodi sicer pripravljajo novo skupino, ki naj bi pripravila obtožnice, a na vidiku zaenkrat še ni nobenega sodišča, ki bi sodil za vojne zločine, storjene v že šest in pol let trajajoči državljanski vojni. Prav tako Varnostni svet ZN ne namerava stvari predati v reševanje Mednarodnemu kazenskemu sodišču v Haagu. “Šest let je komisija preiskovala. Zdaj bi moral naše delo nadaljevati tožilec in pripeljati vojne zločince pred posebno sodišče. Ampak točno to Rusija blokira s svojim vetom v Varnostnem svetu,” je še dodala Pontejeva. Rusija ima kot stalna članica Varnostnega sveta možnost veta na njegove odločitve.
“Ne gre več za spopad dobrega z zlom.”
“Vsi so storili vojne zločine. Torej smo preiskovali vse,” je del Pontejeva, v intevjuju za švicarski Blick, obtožila vse vpletene strani v sirski vojni, kjer že dolgo ne gre več za upor poštenih upornikov proti pokvarjeni vladi. Vse vpletene strani so zagrešile vojne zločine in zločine proti človečnosti. Med obtožbami sirskega vladnega režima so se tako znašle tudi uporniške skupine, ki so sestavljene samo še iz najhujših “ekstremistov in teroristov“. Uporniki svojo podporo dobivajo z Zahoda, ki opozoril o njihovih zločinih noče niti slišati. “Tako hudih zločinov, kot so bili zagrešeni v Siriji, nisem videla niti v Ruandi niti v nekdanji Jugoslaviji,” je še dodala.
U. V.