fbpx

Izjemno močna zasedba predstavnikov več kot 40 držav na mednarodni konferenci, posvečeni okupaciji Krima; Pahor podprl ozemeljsko celovitost Ukrajine

Foto: epa

Predsednik republike Borut Pahor se je danes, na povabilo predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega v Kijevu, udeležil mednarodne konference, posvečene ruski okupaciji polotoka Krim. Na njej je bilo ustanovljeno posebno posvetovalno telo Krimska platforma, sprejeta je bila tudi skupna deklaracija, usklajena med EU in Ukrajino. Srečanja so se udeležili visoki politični predstavniki več kot 40 držav, med njimi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, uradna ameriška delegacija, ki jo vodi ministrica za energijo Jennifer Granholm ter predsedniki Finske, Poljske, Madžarske, Slovaške, Litve, Latvije, Estonije, Moldavije in Severne Makedonije in predsedniki vlad ali ministri za zunanje zadeve držav članic Evropske unije. “Ob 30-letnici osamosvojitve Ukrajine bo EU še naprej podpirala ukrajinsko ljudstvo na njegovi poti, na vaši poti, k stabilni in uspešni prihodnosti,” je dejal Michel.

Predsednik Slovenije Borut Pahor je podprl  skupno deklaracijo sodelujočih v novi Krimski platformi in ozemeljsko celovitost Ukrajine, obenem pa pozval k dialogu med Ukrajino in Rusijo na eni ter med EU in Rusijo na drugi strani. “Naj na samem začetku povem, da Slovenija potrjuje svojo neomajno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj mednarodno priznanih meja,” je dejal ter dodal: “Danes smo se zbrali tu, da izkažemo skupno odgovornost in povemo svetu, da nam je mar, da dogodki iz leta 2014 niso pozabljeni.” Poudaril je še,  da si, kot odločen zagovornik dobrososedskih odnosov, iskreno želi, da bosta Ukrajina in Rusija nekoč uredili svoje dvostranske odnose. Ob tem je sicer pripomnil, da bo to težka naloga, ki bo terjala veliko političnega poguma in modrosti.

Na konferenci so ustanovili posebno posvetovalno telo Krimska platforma, ki je nova posvetovalna platforma, ki jo je ustvarila Ukrajina z namenom usklajevanja mednarodnega odziva na to, kar Kijev vidi kot rusko priključitev Krima. Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je uvodoma izpostavil, da si želijo s skupnimi prizadevanjih vseh sodelujočih prisiliti Rusijo, da sede za pogajalsko mizo, za katero bi razpravljali o vrnitvi Krima Ukrajini. “Ukrajina sama si ne bo mogla nikoli vrniti Krima, potrebujemo učinkovito podporo na mednarodni ravni,” je dejal.

Krim je Ukrajina
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli sama, Krim pa da je Ukrajina. “Vesel sem, da sem tukaj z vami na prvem vrhu Krimske platforme, na predvečer 30. obletnice neodvisnosti Ukrajine. In takoj bom šel k bistvu: neodvisnost pomeni suverenost; in pomeni ozemeljsko celovitost znotraj mednarodno priznanih meja. Tukaj sem, da ponovno potrdim neomajno stališče EU: ne priznamo in ne bomo priznali nezakonite priključitve Krima in Sevastopola Rusiji. Še naprej bomo trdno uveljavljali našo politiko nepriznavanja. Vztrajali bomo proti vsakršnim kršitvam mednarodnega prava,” je poudaril. Povedal je še, da morajo nezakonita priključitev in razmere na Krimu in okoli njega ostati visoko na mednarodnem dnevnem redu. Zato ima Mednarodna krimska platforma največjo politično podporo. Nezakonita priključitev predstavlja kršenje samega mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, v katerem imamo vsi ključni interes za ohranitev. “Zato pozivamo k čim širši mednarodni podpori pri reševanju aneksije Krima z ukrepi nepriznavanja in zagovarjanjem na mednarodnih forumih,” je še pozval.

Foto: epa

Rusi besnijo
Srečanje je naletelo na kritiko v Moskvi. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da dogajanje dojemajo kot “izjemno sovražno” in “protirusko”. Moskva si je sicer Krim priključila marca 2014, sredi prozahodnih protestov, ki so pretresali Kijev in ki jih je Rusija označila za državni udar, piše STA. Aneksiji je sledila sprožitev vojne na vzhodu Ukrajine med njenimi vojaki in proruskimi separatisti, ki uživajo vojaško podporo Rusije. Michel je danes še enkrat spomnil, da nadaljnja militarizacija polotoka močno vpliva na varnostne razmere v črnomorski regiji. To je treba obrniti, je dejal. Razmere na področju človekovih pravic ostajajo težke zaradi prizadevanj Rusije, da polotok prisilno vključi v celino. Krimske Tatare še naprej preganjajo, pritiskajo in jim hudo kršijo pravice. Vse to in tekoča uničujoča dejanja proti kulturni dediščini polotoka se morajo ustaviti. “Ob 30-letnici osamosvojitve Ukrajine bo EU še naprej podpirala ukrajinsko ljudstvo na njegovi poti, na vaši poti, k stabilni in uspešni prihodnosti,” je sklenil nagovor predsednik Evropskega sveta.

Sara Bertoncelj