Japonska si prizadeva za širitev gospodarske prisotnosti na afriški celini z namenom, da bi se zoperstavila naraščajočemu pritisku komunistične Kitajske, pri čemer svoja podjetja spodbuja, naj sodelujejo s tamkajšnjimi start-upi. Ameriški uradniki so že večkrat opozorili, da Kitajska svojo prisotnost v Afriki izrablja kot orodje za “plenilske” posojilne prakse, ki se uporabljajo za spodkopavanje suverenosti držav posojilojemalk, tako da jih porinejo v nevzdržna dolžniška razmerja, zavarovana s strateškimi dobrinami in naravnimi viri. Prav tako se nevarno vojaško širi.
Nedavni poziv japonskim podjetjem je prišel potem, ko se je v mestu Yokohama odvila sedma tokijska mednarodna konferenca o afriškem razvoju, ki je potekala od 28. do 30. avgusta.
Pred dogodkom je izvršni podpredsednik japonske organizacije za zunanjo trgovino (JETRO) Katsumi Hirano novinarjem povedal, da z vzpostavitvijo odnosov z afriškimi start-upi želijo ustvariti več poslovnih priložnosti za Japonsko. Na konferenci naj bi po poročanju ameriškega Breitbarta sodelovalo tudi več deset vidnih voditeljev afriških in mednarodnih organizacij.
V torek je Nikkei Asian Review poročal, da Japonska spodbuja svoja podjetja k sodelovanju z afriškimi start-upi, v upanju, da bo povečala svoj profil na celini, ki jo pogosto imenujejo “zadnja meja” svetovnega gospodarstva, in s tem ponudila protiutež vplivu Kitajske. Kitajska namreč veliko vlaga v Afriko v okviru iniciative “Africa under its Belt and Road”, Japonska pa si poskuša tam zagotoviti prisotnost z razmeroma omejenimi sredstvi.
Kitajska trenutno predstavlja največjega trgovskega partnerja Afrike, leta 2009 je namreč prehitela celo Združene države Amerike. Komunistična Kitajska je kar šestkrat presegla investiranje Japonske v Afriko, razkriva Nikkei Asian Review. Odkupna moč Pekinga v Afriki je približno petkrat večja od tokijske. Peking se je namreč na forumu o sodelovanju med Kitajsko in Afriko septembra 2018 zavezal, da bo v naslednjih treh letih v Afriko investiral 60 milijard ameriških dolarjev. Japonska si je na tokijski mednarodni konferenci o afriškem razvoju leta 2016 zastavila cilj, da bo v treh letih investirala 30 milijard dolarjev iz javnega in zasebnega sektorja.
Iz ZDA mnogo kritik na račun ekspanzije Kitajske
Združene države Amerike so izrazile zaskrbljenost glede kitajskih dejavnosti v Afriki in drugod. Ameriški uradniki so že večkrat opozorili, da Kitajska iniciativo izrablja kot orodje za “plenilske” posojilne prakse, ki se uporabljajo za spodkopavanje suverenosti držav posojilojemalcev, tako da jih porinejo v nevzdržna dolžniška razmerja, zavarovana s strateškimi dobrinami in naravnimi viri. V okviru iniciative želi Peking povezati Kitajsko z Evropo, Afriko in zahodno poloblo prek obsežne mreže kopenskih in morskih poti ter tehnologije.
Japonska strategija za boj proti Kitajski (v Afriki) je očitna tudi v načinu, kako poudarjajo svojo sposobnost zagotavljanja kakovostne infrastrukture. Na začetku leta so v poročilu ameriški obveščevalci zapisali, da Kitajska iniciativo uporablja za razširjanje svojega vojaškega vpliva in komunistične ideologije. Nekatere afriške države, kot sta Kenija in Uganda, naj bi na lastni koži že občutili posledice tako imenovane diplomacije dolžniških pasti. Kritiki se je pridružila tudi Japonska.
Hana Murn