Jedrska katastrofa, v kateri je umrlo več kot 8 tisoč ljudi, a so jo Sovjeti desetletja prikrivali!

Datum:

Sovjetski zvezi ni uspelo skriti černobilske katastrofe, a prikrivanje jim je šlo bolje pri kištimski katastrofi. Zanjo mednarodna javnost več desetletij ni vedela; kontaminirano je bilo območje, veliko za dve Sloveniji in pol, umrlo pa je po vsej verjetnosti več kot 8 tisoč ljudi. Kako nesposobni so bili komunisti, priča dejstvo, da je bila eksplozija v tovarni plutonija popolno presenečenje, napake na hladilnem sistemu, ki jo je povzročila, namreč sploh niso zaznali!

Nedavno je minila 33. obletnica eksplozije četrtega reaktorja v ukrajinskem Černobilu, še pa je svež spomin tudi na nuklearno katastrofo v Fukušimi na Japonskem. A poleg omenjenih katastrof v mirnem času se je zgodila še ena primerljiva, za katero pa ve le malokdo. Tudi ta se je zgodila v Sovjetski zvezi, in sicer 29. septembra 1957 v tovarni plutonija v Ozjorsku pod oblastjo Čeljabinska. Katastrofa je sicer širše znana kot kištimska katastrofa, poimenovana po najbližjem tovarni Majak. Tam so proizvajali plutonij, namenjen uporabi v sovjetskem jedrskem orožju, navaja Kurir.

Eksplozija odnesla 160 ton težak pokrov
V tovarni Majak je na omenjeni datum odjeknila silovita eksplozija z močjo 70 do 100 ton TNT, ko je hladilni sistem enega izmed reaktorjev odpovedal, kako nesposobni so bili komunisti, pa dokazuje dejstvo, da okvara pred eksplozijo sploh ni bila zaznana. Eksplozija je med drugim odnesla zaščitni pokrov hladilnega rezervoarja za jedrske odpadke, ki je tehtal 160 ton, kar je omogočilo nekontrolirano širjenje radioaktivnih snovi v okolje. Neverjetno, a v sami eksploziji nihče ni umrl.

Ozjorsk (Foto: Wikimedia Commons, Sergey Nemanov)

Katastrofa kontaminirala za dve Sloveniji in pol ozemlja, umrlo vsaj 8 tisoč ljudi
Področje v velikosti 50 tisoč kvadratnih kilometrov še danes ostaja kontaminirano, od 270 tisoč ljudi, kolikor jih je takrat tam živelo, pa so jih sovjetske komunistične oblasti evakuirale le 12 tisoč. Severovzhodni veter je radioaktivno sevanje prenašal do 320 kilometrov od kraja dogodka še deset ur po tragediji, 800 kvadratnih kilometrov območja pa so za naslednjih trideset let prepovedali uporabljati. Oblasti so si dolgo prizadevale prikriti katastrofo, podobno kot so to neuspešno poskušali tudi v černobilskem primeru, in prav zato še danes ni natančnih podatkov o žrtvah te nesreče. Strokovnjaki sicer ocenjujejo, da je v 32 letih po nesreči umrlo 8.015 ljudi.

Kištimska katastrofa (Foto: Wikimedia Commons, Jan Rieke, maps-for-free.com, NordNordWest, Historicair, Bourrichon, Insider, Kneiphof)

Podrobnosti dogodka znane šele po desetletjih
Šele leto dni po dogodku so pričeli nesrečo omenjati zahodni mediji, a je bilo takrat malo znanega. Za dogodek je sicer vedela ameriška obveščevalna služba CIA, ki pa ni želela ustvarjati panike za primer, da bi se takšen dogodek pripetil tudi v ZDA. Šele dvajset let po dogodku je podrobnosti nesreče mednarodni javnosti razkril sovjetski disident Žores Medvedev, njegove trditve pa je potrdil profesor moskovskega instituta za biologijo Engelhardt Leo Tumerman.

Rok Krajnc

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...