fbpx

Kaj čaka Celje? Najbrž podobna usoda kot avstrijski Gradec, ki so ga komunisti v enem letu pripeljali na prag bankrota

Skrajno leva županja Gradca Elke Kahr (levo) je mesto pripeljala na rob bankrota. Celje se z izvolitvijo kandidata Levice sooča z upravičeno bojaznijo. (Foto: FB, STA)

V Celju je v drugem krogu volitev za župana mladi Matija Kovač premagal favorita Bojana Šrota in tako skrajno levi Levici – čeprav neuradno, saj je uradno bil neodvisen kandidat – priboril prvi županski mandat. Če želijo v knežjem mestu pogledati v kristalno kroglo prihodnjih štirih let bratstva in enotnosti, ni treba daleč. Le dobrih 100 kilometrov oddaljeni avstrijski Gradec je pred letom dni v mestni svet izvolil komunistično stranko, na župansko mesto pa postavil komunistično županjo Elke Kahr. Posledice so bile predvidljive – Gradec se je spremenil v Lenin-graz. Mestu že grozi bankrot.

Avstrijsko mesto Gradec se bliža plačilni nesposobnosti, kriva pa je koalicija komunistov, Zelenih in socialnih demokratov. Ta ultraleva vladajoča frakcija je med volitvami septembra 2021 odstavila zmerno desno koalicijo ÖVP in FPÖ. Zdaj, 14 mesecev pozneje, se mesto sooča s finančnim zlomom, navaja v poročilu direktor Revizijskega urada Hans-Georg Windhaber. Opozarja, da bi mestni svet lahko izgubil oblast in prepustil vodenje v roke vladnemu komisarju. Nove volitve morda mesto čakajo že leta 2023.

Vsa dovoljenja za projekte nad 2,4 milijona evrov blokirana
Windhaber se je zato odločil, da blokira vsa dovoljenja za projekte, ki presegajo 2,4 milijona evrov. Finančni svetovalec Gradca Manfred Eber iz komunistične partije je priznal proračunske težave, vendar je izrazil “presenečenje”, da bo Windhaber izdal takšno poročilo, saj naj bi bil nov srednjeročni načrt kmalu objavljen. Eber za katastrofalno finančno situacijo raje krivi prejšnji mestni svet, pod čigar vladavino je dolg na prebivalca narasel s 3.561 evra leta 2017 na 4.783 evra leta 2021, a medtem ko je prejšnja koalicija obljubljala varčevalne ukrepe po velikih in nujnih infrastrukturnih projektih, so se komunisti na silo lotili mogočnih redistributivnih socialnih politik, ki jih mestna blagajna ne more več prenesti.

Socialistična županja Gradca Elke Kahr je mesto pripeljala na rob bankrota. (Foto: epa)

Predhodnik Kahrove Günter Riegler iz ÖVP je obtožbe, da je njegova oblast povzročila proračunsko luknjo, zavrnil in namesto tega za prazno graško blagajno okrivil mestni svet pod vodstvom komunistov. Opozoril je na neučinkovito krizno upravljanje, “drage socialne ukrepe” in več milijonov investicijskih projektov, ki so bili sprejeti šele oktobra.

Komunistična županja Elke Kahr medtem pravi, da gre le za govorice.
Ne čaka nas ‘bankrot’, niti ne ‘nove volitve’,” je dejal Kahr. “Proračun je za letos in prihodnje leto zagotovljen. Še naprej se bodo izvajali pomembni projekti v korist prebivalcev Gradca. Nobena skrivnost ni, da smo od prejšnje vlade podedovali precejšnja bremena. Poleg tega seveda trenutna povišanja stroškov v energetskem in gradbenem sektorju, naraščajoče obrestne mere in potrebni stroški osebja postavljajo mesto pod pritisk, tako kot trenutno v vseh občinah v Avstriji.

Guverner zvezne države Christopher Drexler iz ÖVP je potrdil, da “odvzem moči še ni realističen scenarij;” tako drastičen ukrep bi sprejeli le, če noben drug ukrep ne bi bil uspešen. Drexler pa je poudaril, da je “zaskrbljen zaradi očitnega razvoja dogodkov” in poudaril, da za mesto Gradec veljajo enaka pravila za pripravo proračuna kot za vsa druga mesta v deželi Štajerski.

Kot je razkrilo interno pismo v zadnjih tednih, bi se raven dolga z 1,6 milijarde evra ob koncu leta 2021 do leta 2027 – brez konsolidacijskih ukrepov – povzpela na okoli 3,2 milijarde evra. Skupaj z naložbami bi mesto letno – samo iz naslova tekočih stroškov – pridelalo od 69 do 121 milijonov evrov letnega minusa.

Naslednje dejanje finančne tragedije
Predsednica kluba ÖVP Daniela Gmeinbauer je po drugi strani kritizirala “brezupno preobremenjenost finančnega mestnega sveta”. Že pred meseci so opozarjali in zahtevali “popravo” napak. Čas je, da mestno oblast prebudimo iz “speče vožnje brez strojevodje”.

Svetnik FPÖ Günter Wagner je v sporočilu za javnost spregovoril o “naslednjem dejanju finančne tragedije”. Alexis Pascuttini, predsednik občinskega svetniškega kluba, je po njegovih besedah vsaj delno dajal komunistični oblasti mesta potuho: “V enem letu mestne vlade niso soočili z resničnostjo.” Razmere že pred tem niso bile rožnate. “O načrtovanih konsolidacijskih ukrepih poslušamo že od poletja. Kaj je bilo doslej narejenega?”

Riegler (ÖVP), zdaj odgovoren za kulturne agende, je povzel: “Proračun 2023 ni vzdržen. Dvanajst mesecev časa je bilo izgubljenih. Katastrofalne finance niso dediščina ÖVP. Neuravnoteženost je posledica neuravnoteženosti trenutnega proračuna. Že od marca vemo, da rastejo cene plina in energentov ter cene gradenj. Kljub temu ste povečali socialne izdatke in predstavili nevzdržen proračun.”

Andrej Žitnik