“Brez učinkovitega nadzora zunanje meje bo EU doživela poraz kot politična skupnost in s tem mislim potencialno resnejše posledice od razdora schengna,” je v Bruslju opozoril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Voditelji članic unije so se sicer strinjali o zaščiti schengna in se dogovorili za hitro preučitev svežnja Evropske komisije za krepitev zunanje meje EU, vključno s predlogom za vzpostavitev evropske mejne in obalne straže.
Članice naj bi stališče sprejele do julija, a njihova široka podpora po Tuskovih besedah pomeni, da Evropa v prihodnje ne bo ranljiva, ker bo schengenska meja dovolj zaščitena.
Dobra novica – dogovor z Grčijo
Tusk je opozoril na nezadostno izvajanje evropskega načrta za premestitev beguncev znotraj unije in za preselitev beguncev iz tretjih držav v unijo, o vzpostavljanju območij za obravnavo beguncev, imenovanih hotspoti, in politiki vračanja nedovoljenih migrantov.
Sporočil je tudi dobro novico, da je evropska agencija za zunanje meje Frontex dosegla dogovor z Grčijo o namestitvi enot za hitro posredovanje na grško-turški meji še ta mesec.
Cerar: Problem je izvedba
Slovenski premier Miro Cerar je po koncu prvega dne vrha izpostavil pomen odločnega izvajanja že sprejetih odločitev. EU je po njegovih besedah dorekla in izostrila številne sklepe, a je problem njihova izvedba. Čez zimo je treba večji del problemov rešiti, je poudaril.
Predsednik slovenske vlade je izpostavil zlasti pomen izvajanja migracijskega dogovora med EU in Turčijo ter opozoril, da se migracijski tok za zdaj ni bistveno zmanjšal.
Pri tem je še enkrat opozoril tudi na to, da iz Turčije v Evropo ne prihajajo več le begunci iz Sirije, ampak tudi nezakoniti migranti celo iz Maroka in Alžirije.
Slovenija bo sprejela 843 tujcev
V okviru izvajanja načrta premestitve beguncev znotraj unije se je Slovenija zavezala k sprejetju 843 beguncev, a po podatkih komisije še ni napovedala razpoložljivih mest niti ni še sprejela nobenega premeščenega begunca iz Italije in Grčije.
Cerar je ob tem dejal, da čaka na tem področju EU še veliko izzivov. “Če preseliš begunce iz države, v katero so prišli po lastni želji, v neko drugo državo, tam ne želijo ostati in potem bežijo nazaj v državo, ki so si jo prvotno zamislili kot svoj cilj, ker imajo tam svojce ali tam vidijo svojo perspektivo,” je ponazoril.
B. O., STA