Kaj razkriva globalna raziskava med muslimani sveta? Presodite sami, ali njihova prepričanja predstavljajo grožnjo zahodni civilizaciji

Foto: epa

Leta 2010 je bilo na svetu 1,6 milijarde muslimanov. V naslednjem besedilu si lahko preberete, kaj je razkrila raziskava – anketa Pew Research. Ta je razkrila veliko o muslimanskih verovanjih in praksah po svetu, vendar ne predstavlja celotne slike muslimanskega sveta. Muslimanski globalni demografski projekt uporablja statistike Pew Researcha, da bi ugotovil islamske prakse in verovanja, ki bi lahko bile povezane z varnostjo, terorizmom in potencialno nevarnostjo za zahodno kulturo. 

Zaključki Pew Researcha pokrivajo 39 držav in so nastali na podlagi 38.000 osebnih intervjujev v več kot 80-ih jezikih in dialektih. Pokrivajo samo države z znatnim muslimanskih prebivalstvom, zato ZDA in zahodna Evropa nista vključeni. Zaradi politične občutljivosti, pomanjkanja dostopa ali premajhne varnosti raziskava ni bila izvedena med muslimani v Alžiriji, na Kitajskem, Indiji, Iranu, Savdski Arabiji, Sudanu, Siriji in Jemnu, v državah, kjer živi skoraj 400 milijonov muslimanov.  Skoraj 1,1 milijarde muslimanov pa je zajetih v tej raziskavi.

Izvlečki raziskave: 

1. Večina muslimanov verjame v en pravi Islam.
67 odstotkov oziroma 736,3 milijona muslimanov verjame, da je samo ena interpretacija islama uradna. Analiza: sunitska in šiitska ločina predstavljata dve največji ločini v islamu. Po podatki Pew Researcha sunitska ločina predstavlja 87-90 odstotkov, šiitska pa 10-13 odstotkov svetovne muslimanske populacije. Z izjemo Libanona, kjer je 48 odstotkov šiitov, Iraka, kjer je 51 odstotkov šiitov in Azerbajdžana, kjer je 37 odstotkov šiitov, se večina vprašanih identificira za sunitsko ločino. Po podatkih ankete Pew Research večina muslimanov verjame, da so doktrine in nauk ločine, ki ji pripadajo, edina prava interpretacija islama. Ostre razlike zaradi interpretacije islama povzročajo smrtonosno nasilje. Na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki “se organizirano giblje na deset tisoče pripadnikov milic, ki so pripravljeni sprožiti širši konflikt”, navajajo pri Foreign Council Relations.

2. Večina muslimanov pravi, da njihovo življenje odseva življenje Mohameda.
41 odstotkov ali 369,7 milijona muslimanov pravi, da se zgledujejo po zapisih iz haditov in sune – po življenju preroka Mohameda. Največ v južni Aziji: 46-75 odstotkov, in v jugo-vzhodni Aziji: 46-70 odstotkov. To vprašanje pri Pew Resarchu ni bilo vključeno v  anketo v severni in podsaharski Afriki, kjer živi 187 milijonov muslimanov. Muslimani v teh državah najpogosteje molijo. Pogostejše molitve so povezane s pripadnostjo religiji, kar bi število muslimanov, ki živijo po zgledu preroka Mohameda, močno povečalo. Analiza: ne glede na njihove ločine in sekte skoraj vsi muslimani verjamejo, da je islam osnovan na tekstu iz Korana, ki ga danes najdemo po vsem svetu, in na zapisih iz sune – življenje preroka Mohameda.

3. Večina muslimanov daje prednost življenju, podrejenemu šeriatskemu pravu.
Anketa: 50 odstotkov ali 421,1 milijona muslimanov verjame, da ima šeriatsko pravo samo eno interpretacijo. V to kategorijo spadajo predani muslimani, ki molijo večkrat na dan.Muslimani so razdvojeni, do kolikšne mere aplicirati kaznovanja po šeriatskem pravu, tudi tista, ki jih jasno veleva Koran. Analiza: tradicionalni nauk islama zahteva teokratsko vladavino v okvirih božjega ali šeriatskega prava. Posledično večina muslimanov zavrača idejo o sekularni vladavini, kakršno poznamo na zahodu. Šeriatsko pravo je vseobsegajoči sistem zakonov in standardov, ki vsebuje moralni in pravni red za vsa področja v življenju: pogodbe, transakcije; politiko, kriminal; tu so kazenski in družinski zakoniki; ureja vero, osebne odnose, prehrano, modo, higieno in seksualno življenje. Šeriatsko pravo je izluščeno iz Korana, haditov in iz življenja preroka Mohameda (suna). Nigerija, Kenija, Tanzanija, Libanon in Indonezija imajo neke vrste dualni – sekularni sistem, ki se spogleduje s šeriatskim pravom. Manjši del držav, kjer velja sekularni sistem,  so Azerbajdžan, Tadžikistan, Čad, Somalija in Senegal. V tradicionalnih teokratskih državah, kot so Savdska Arabija, Kuvajt, Jemen, Združeni arabski emirati, nadaljujejo z afirmacijo šeriatskega prava kot edinega vira zakonodaje. Netradicionalne teokratske države, kot so Pakistan, Iran in Irak, imajo reprezentativne vlade, ampak prepovedujejo sprejemanje zakonov v nasprotju z islamom.

4. Večina muslimanov preferira šeriatsko pravo kot uradno potrjeno pravo države.
Kar velika večina, 96 odstotkov ali 741,8 milijona muslimanov želi, da šeriatsko pravo postane uradno potrjeno pravo države. To je bila največja številka v anketi Pew Researcha. V številnih državah je podpora največja med muslimani, ki pogosto molijo. Centralna Azija in jugovzhodna Evropa pa sta regiji, kjer se večina muslimanov ne strinja, da šeriatsko pravo postane uradno potrjeno pravo države. To vprašanje ni bilo vključeno v podsaharski regiji, ki zajema 19 držav in 187 milijonov muslimanov. Glede na več kot 50-odstotno podporo šeriatskemu pravu v 13-ih od 16-tih državah te regije, njihova vključitev v anketo občutno poveča populacijo, naklonjeno šeriatskemu pravu.

5. Šeriatsko pravo bi moralo veljati za vse, tudi za nevernike.
Prek 31 odstotkov oziroma 274 milijonov muslimanov verjame, da bi moralo šeriatsko pravo veljati za vse državljane. Tudi za t. i. nevernike: za pripadnike drugih ver in ateiste. To mnenje je najpogostejše na Bližnjem vzhodu in v podsaharski Afriki. Zgodovinsko so bili neverniki omejeni s pravnimi blokadami. Temelj tega pogleda je nauk, da so neverniki manj vredni, inferiorni od muslimanov. (Koran 98:6-7). Neverniki s statusom dimitue “dhimmiji” so bili primorani plačati dodaten davek za varovanje in toleriranje (Jiyza). Bilo jim je prepovedano zasedati določene družbene funkcije, še posebej javne funkcije, ki bi jih postavile nad muslimane. Na šeriatskih sodiščih jim je bilo prepovedano pričati proti muslimanom. Prepovedano jim je bilo popravljati cerkve, oznanjati svojo vero ali užaliti islam. Imeli so omejitve pri oblačilih in načinu prevoza. Jizya ali davek za varovanje in toleriranje pripadnikov drugih ver in nevernikov se po večini danes ne pobira več. Vendar je mnogo omejitev, naštetih zgoraj, še vedno odrejenih in sociološko vsiljenih, še posebej na Bližnjem vzhodu.

6. Stroga kaznovanja po šeriatskem pravu.
Prek 44 odstotkov oziroma 456,7 milijona muslimanov podpira kaznovanje z bičem ali amputacijo rok za rop ali krajo. Največjo podporo temu najdemo v južni Aziji (Pakistan 88 odstotkov in Afganistan 81 odstotkov), v podsaharski Afriki (Niger 80 odstotkov, Djibouti 70 odstotkov) ter na Bližnjem vzhodu (Palestinsko ozemlje 76 odstotkov, Egipt 70 odstotkov). Analiza: tako stroga kaznovanja se imenujejo Hudud. Izhajajo iz tradicionalnega šeriatskega prava, ki je predpisano v Koranu in suni (življenju preroka Mohameda), in so določena za bogoskrunstvo, bogokletstvo ter zločin proti Alahu. Čeprav so kaznovanja striktno definirana, da bi preprečili in zmanjšali kriva obsojanja, ta praksa na Zahodu in v drugih razvitih državah sveta velja kot kruta in nečloveška. Podpora šeriatskemu pravu med muslimanskimi državami varira. Posledično ni konsistenčne podpore za bičanje in amputacijo rok. Le nekaj držav strogo predpisuje taka kaznovanja. Ne glede na to pa anketa Pew Researcha kaže, da skoraj polovica vseh muslimanov podpira kruta kaznovanja Hudud.

Demokracija