Kaj temačnega in spornega skrivata zakonca Clinton?

Bill in Hillary Clinton (foto: epa).

Bill in Hillary Clinton sta leta 1997 skupaj s hčerko Chelsea ustanovila dobrodelni sklad Clinton Foundation, ki je do zdaj zbral skoraj dve milijardi evrov. Ta sklad je za podpornike Clintonove sila dobrega v svetu, njeni nasprotniki pa ji očitajo, da je sklad vir korupcije. 

Prvotni cilj sklada je bil zbrati denar za gradnjo predsedniške knjižnice Billa Clintona, v nekaj letih pa se je razvil v ogromno institucijo, ki obrača na stotine milijone dolarjev. Po podatkih, ki jih navaja spletna stran BBC, je sklad do zdaj zbral dve milijardi ameriških dolarjev (1,77 milijarde evrov), zaposluje dva tisoč sodelavcev in ima letni proračun 223 milijonov dolarjev (197 milijonov evrov).

Vse je v redu, trdi Charity Watch
Neprofitna organizacija Charity Watch, ki bdi nad delovanjem dobrodelnih skladov, trdi, da je poslovanje in delovanje sklada zgledno. 88 odstotkov zbranega denarja gre za izvajanje dobrodelnih programov, preostalo se namenja za režijske stroške. To presega merila, ki veljajo za ugledno dobrodelno organizacijo.

Naloge sklada Clintonovih so med drugim: razvoj kmetijstva v Afriki, boj proti čezmerni teži med otroki, gospodarski razvoj v Južni Ameriki, boj proti podnebnim spremembam, zmanjševanje cen zdravil za zdravljenje aidsa in pomoč Haitiju po potresu. Sklad organizira tudi Clinton Global Initiative, vsakoletno srečanje politikov, menedžerjev, slavnih zvezd ter vodij neprofitnih organizacij, ki razpravljajo o reševanju svetovnih problemov.

Bogati in vplivni donatorji
Poglejmo, kdo so donatorji v sklad: denar prihaja iz različnih skladov, med sklada sklad zakoncev Billa in Mirande Gates (Bill and Miranda Gates Foundation) in Rockefellerjevega sklada (Rockefeller Foundation). Radodarni donatorji so tudi tako imenovani Billovi prijatelji, prijatelja Billa Clintona: medijski mogul Fred Eychaner, ukrajinski milijarder Viktor Pinčuk, irski milijader Denis O’Brien, egiptovski bogataš Haim Saban, kanadski mogotec Frank Giustra

Tudi vlade cele vrste držav financirajo sklad: Norveška, Kuvajt, Katar, Savdska Arabija, Avstralija … Za zakonca Clinton so pripravljena odvezati mošnjiček tudi pomembna in velika podjetja, kot so Coca-Cola, Exxonmobil, Barclay’s, Cisco in Anheuser-Busch.

Sporne koruptivne povezave
Kritiki skladu očitajo, da so imeli velik vpliv na politične odločitve Hillary Clinton, ko je bila ta med letoma 2009 in 2013 ameriška državna sekretarka (ameriška zunanja ministrica). Nekaj domnevno spornih zadev je svoji leta 2015 izdani knjigi Clinton Cash (sl. Denar Clintonovih) zbral ameriški novinar in politični svetovalec Peter Schweizer.

Tako so donatorji dali denar skladu zakoncev Clinton, pozneje pa je ameriško zunanje ministrstvo sprožilo akcijo, ki je bila v korist donatorju. Poglejmo enega od teh primerov: leta 2010 je ameriško zunanje ministrstvo dalo soglasje ruskemu državnemu podjetju Rosatom, da prevzame kanadsko rudarsko družbo, ki ima pravico do pridobivanje uranove rude v ZDA.

Denar Billu, nato Hillary sprejme odločitev
Pred tem je ruska banka, tesna povezana z ruskim podjetjem, plačala Billu Clintonu 500 tisoč ameriških dolarjev (443 tisoč evrov) za govor v Moskvi. Ustanovitelj prevzetega kanadskega rudarskega podjetja je bil Giustra, že prej omenjeni radodarni donator v sklad zakoncev Clinton.

Zagovorniki Clintonove trdijo, da ni samo ameriško zunanje ministrstvo dalo soglasje k prevzemu, ampak tudi druge ameriške vladne agencije in da Clintonova ni naredila nič nedovoljenega. FBI je sicer premišljeval o preiskavi morebitne koruptivnih povezav med Clinton Foundation in ameriškim zunanjim ministrstvom, vendar preiskave ni bilo, ker je pravosodno ministrstvo sporočilo FBI, da ni osnov za uradno preiskavo.

Zahteve po zaprtju sklada
Clintonova se zavedata, da je delovanje sklada lahko velika ovira na njuni vrnitvi v Belo hišo. Da bi pomiril kritike, je tako 18. avgusta letos Bill Clinton razglasil, da sklad ne bo več sprejemal denarja donatorjev iz tujine, če bo Hillary postala predsednica ZDA. Številni menijo, da to ni dovolj. Časnik Boston Globe je pozval Clintonovo, da do konca kampanje sklad ne zbira več denarja, če bo postala predsednica, pa naj sklad zapre.

Tudi Donald Trump, republikanski tekmec Clintonovi za boj za Belo hišo, je zaslutil, da je sporni sklad šibka točka njegove demokratske tekmice. “Sklad zakoncev Clinton je najbolj skorumpirano podjetj v politični zgodovini,” prepričuje Američane. A niso samo republikanci nasprotniki sklada, tudi vplivni demokratski guverner Pensilvanije Ed Rendell zagovarja zaprtje spornega sklada.

A. Ž.