Kjer se bojujeta dva, tretji dobiček ima. Ena izmed velikih zmagovalk vojne med Rusijo in Ukrajino je Kitajska. Po tem, ko se je izvoz ruskega plina v Evropo zmanjšal, kot odgovor na zahodne sankcije, se je drastično povečal izvoz na Kitajsko. Slednja ga uvaža veliko več, kot ga potrebuje, presežek pa prodaja nazaj Evropi – po veliko višji ceni.
Glede na razmere v kitajskem gospodarstvu bi sicer pričakovali, da bo imela zaradi zmanjšanja ekonomske aktivnosti tudi nižje potrebe po gorivih. Mednarodne analitike je zato podatek o povečanem uvozu utekočinjenega zemeljskega plina begal, dokler niso ugotovili, da Kitajska na trgu UZP deluje kot mednarodni preprodajalec. Od Rusov kupi poceni plin, nato pa ga za gromozansko ceno proda v Evropo.
Glede na javno dosegljive podatke kitajskih carinskih organov, so v prvi polovici tega leta kupili 2,35 milijonov ton utekočinjenega zemeljskega plina v vrednosti 2,16 milijarde ameriških dolarjev. Gre za izrazito povečanje dobave, ki pa gre na račun ostalih držav, ki so Kitajski zaradi tega izvozile manj plina. Rusija je tako prehitela tako Indonezijo kot Združene države Amerike in postale 4 največji dobavitelj utekočinjenega zemeljskega plina. Izrazito se je povečala tudi dobava plina po plinovodih. Glede na podatke, ki jih je nedavno objavila ruske energetska družba Gazprom, je dobava preko plinovoda Moč Sibirije (teče skozi Turkmenistan) dosegla nov rekord, saj se je povečala za 63,4 odstotka. V dobavi po plinovodih je Rusija na drugem mestu med dobavitelji.
Kitajska je za presežke plina našla bolj ali manj voljno naročnico. Evropo. Ko se je dobava plina iz Rusije drastično zmanjšala, zima pa približevala, je Kitajska začela dobavljati utekočinjen zemeljski plin Evropi. To pa so sedaj potrdile tudi kitajske gospodarske družbe. Kitajski preprodajalec UZP JOVO je javno priznal, da so del “presežkov” prodali v tujino, prav tako skupina Sinopec. Dobički naj bi bili astronomski. Tako visoki, da tudi posamezne transakcije dosegajo sto milijonske dobičke. V Evropo naj bi doslej prišlo približno 4 milijone ton plina, kar ustreza približno 7 odstotkom vseh zalog, ki jih v tem trenutku.
Vojni absurd ima tudi dobro novico
Pri vsek skupaj je dobra novica, da ima Evropa vse bolj polne zaloge. Te so do tega trenutka dosegle 77 odstotkov kapacitet. “Če se bo tako nadaljevalo, bo Evropa zelo verjetno dosegla 80 odstotkov zapolnitve zalog (to je bil tudi cilj, ki si ga je zadala) do novembra. Predvideno je, da se bodo zaloge takrat začele drastično prazniti zaradi nizkih zimskih temperatur,” poroča Oilprice.
A dejstvo, da so začasno zmanjšane potrebe kitajskega gospodarstva Evropi ponudile izhod v sili, predstavlja hkrati tudi težavo. Ko bodo Kitajci ponovno vstopili v konjunkturo se bo okno, torej evropski izhod v sili, zaprl. Kitajska bo najverjetneje ves uvoz plina porabila za svoje potrebe, Evropa pa bo morala najti novo rešitev.
Andrej Žitnik