Komunistična represija v Nikaragvi se stopnjuje, od aprila umrlo že več sto ljudi!

Foto: epa

Kljub pomanjkanju medijskega poročanja je situacija v Nikaragvi zelo resna, po besedah ameriške veleposlanice pri Združenih narodih je država na enaki poti, kot sta Sirija in Venezuela. V protivladnih protestih, ki so se začeli aprila, je umrlo že več sto ljudi, več tisoč pa je bilo ranjenih, v medijih pa je spregovoril tudi študent, ameriški državljan, ki je opisal grozljive podrobnosti mučenja in represije, ki jo nad državljani izvaja administracija skrajno levičarskega predsednika Ortege.

27-letni študent Marco Noel Novoa s poreklom iz Nikaragve, ki se je rodil v Združenih državah Amerike, prav tako pa ima ameriško državljanstvo, je za Breitbart spregovoril o situaciji v Nikaragvi, prav tako pa je opisal grozljive podrobnosti mučenja s strani režima levičarskega predsednika Daniela Ortege. Po protivladnih protestih, ki so se sicer začeli aprila, je bil Novoa aretiran 28. maja, ker naj bi bil član tolpe. Ameriško veleposlaništvo o aretaciji ni bilo obveščeno, zato tudi družina Novoe v ZDA ni vedela, kje se nahaja, zato so po družbenih omrežjih sprožili iskalno akcijo. Medtem je bil Novoa v zaporu podvržen grozljivemu mučenju, kot pravi, so mu lomili kosti, redno so ga mučili z elektrošoki, posiljevali so ga z njemu neznanimi predmeti, mučili pa so ga celo z metodo “waterboarding” oziroma z utapljanjem.

Pri waterboardingu se mučeni osebi prekrije obraz s tkanino, prek katere ga nato polivajo z vodo. Pri uporabi metode se pri mučeni osebi sproži t. i. goltni refleks, ki sproži tudi bruhanje, zaradi česar se žrtev lahko zaduši, druge možne posledice pa vključujejo tudi poškodbe pljuč in možganske poškodbe, v vsakem primeru pa takšno mučenje pri žrtvi pusti dolgotrajne psihološke posledice.

Ortega se ne boji Američanov
Kot je za Breitbart še povedal Novoa, so oblasti ob aretaciji vedele za njegovo ameriško državljanstvo, še več, Novoa verjame, da je bil prav to povod za aretacijo, ker naj bi režim mislil, da je ameriški vohun. Režim Ortege se ob aretaciji Novoe očitno ni bal morebitnih diplomatskih sankcij s strani ZDA, diktator Ortega pa že pet mesecev, odkar so se začeli protesti v državi, trdi, da so za proteste krive prav ZDA, ki naj bi jih tudi financirale, z njimi pa naj bi želele strmoglaviti režim. ZDA Ortegove trditve zanikajo, prav tako pa Ortega do sedaj ni bil sposoben predložiti nobenih dokazov za svoje obtožbe.

Žalujoči na pogrebu 16- letnega fanta, ki ga je Ortegov režim ustrelil na protivladnih protestih. (Foto: epa)

Razmere se zaostrujejo, v petih mesecih že več sto mrtvih v protestih
Režim Ortege je na oblasti Nikaragve že od leta 1979 in spada med najbolj krute ter najbolj protiameriške režime v Latinski Ameriki, kamor se uvršča skupaj z državami, kot sta Kuba in Venezuela. Od začetka protestov se ocenjuje, da je umrlo že med 322 in 481 državljanov, nadaljnjih 2.000 pa je bilo poškodovanih. Grozljiva pa so tudi nedavna pričevanja državljanov o ravnanju oblasti, 16. septembra so se namreč po protestih, v okviru katerih so protestniki med drugim zahtevali takojšen odstop Ortege, oblasti odzvale z novim valom nasilja. Protestnik Alex Vanegas trdi, da so mu oblasti grozile, da ga bodo vrgle v delujoč vulkan, Cruz Caldéron je bil podvržen grozljivim poškodbam mednožja, zaokrožila pa je tudi fotografija neznanega 14-letnika z globoko vrezanimi črkami “FSLN”, ki je politična stranka diktatorja Ortege. La Prensa je sicer poročala o mnogih primerih mučenja, ki so bili podobni mučenju Novoe.

Predsednik Nikaragve Daniel Ortega (Foto: epa)

Ker se je na stran protestnikov postavila tudi Katoliška cerkev, so duhovniki in verniki postali najnovejša tarča režima. Duhovnik mesta León, Abelardo Toval Ayesta, je bil 15. septembra brutalno napaden na svojem domu. Vanj so vdrli zamaskirani napadalci, ki so ga najprej pretepli, nato pa so ga poskušali zadušiti. Prav tako mediji poročajo o številnih skrunitvah verskih simbolov in cerkva.

ZDA svarijo pred državljansko vojno in potencialno novo migrantsko krizo
Veleposlanica ZDA pri Združenih narodih Nikki Haley je v svojem nagovoru ta mesec pozvala Varnostni svet k ukrepanju in posvarila pred možnostjo nove migrantske krize, kot se dogaja zaradi razmer v Venezueli, pri čemer je dejala, da se Nikaragva “z vsakim dnem, ki mine, pomika dlje po poti, na kateri sta tudi Sirija in Venezuela”. Ravnanje režima v Nikaragvi je jasno obsodila tudi Medameriška komisija za človekove pravice pri Organizaciji ameriških držav (OAS), ki pa ji je Ortega ta teden preprečil dostop do zaporov v državi, v katerih se dogajajo nezakonita pridržanja protestnikov in mučenja. OAS poleg tega v poročilu opozarja tudi na kršenje svobode izražanja, pri čemer izpostavlja napade na medije, ki so kritični do režima.

J. Ž.