Komunistični zločini Ceausescujevega režima v Romuniji še vedno tabu

Foto: epa

Zločini, ki so se dogajali ob prebegih romunskih državljanov v času romunskega komunističnega režima Nicolaeja Ceausescuja, so v Romuniji še vedno tabu. Številne usode prebežnikov so ostale nepojasnjene, zločinci pa nekaznovani, je dejala romunska raziskovalna novinarka Marina Augusta Constantinoiu. 

Marina Augusta Constantinoiu z romunskim novinarjem Istvanom Deakom že več let raziskuje usode romunskih državljanov, ki so ali so poskušali do padca Ceausescuja leta 1989 zbežati iz države. Constantinoiujeva in Deak sta danes v Ljubljani predstavila svoje ugotovitve.

Ena od njih je tudi, da je bila romunska meja v komunističnem obdobju najbolj krvava meja, saj je na deset tisoče Romunov pa tudi več sto iz drugih vzhodnoevropskih držav, kot je bila takratna Nekdanja demokratična republika, poskušalo v upanju na boljše življenje prebegniti na Zahod, a so jih na meji ustrelili obmejni stražarji ali so utonili v Donavi.

Nostalgija za nekdanjim režimom še vedno zelo prisotna
Večina tistih Romunov, približno 90 odstotkov, ki jim je uspel prebeg na Zahod, je tja prebegnila iz nekdanje Jugoslavije, ki je služila kot tranzitna država. So pa romunske državljane takratni jugoslovanski obmejni organi zaustavili tudi na današnji meji Slovenije z Avstrijo in Italijo, zaradi česar so se npr. znašli tudi v mariborskih zaporih. Daekom je na predavanju še poudaril, da so se tisti, ki so se po neuspešnem prebegu vrnili v Romunijo, znašli na dnu same družbene lestvice.

Po besedah Constantinoiujeve je bistvena razlika med begunskim valom v času komunizma in sedanjim, ki mu je priča sedanja Evropa, predvsem v dejstvu, da je šlo takrat za evropske begunce znotraj Evrope same, številni današnji begunci pa prihajajo iz drugih kultur, z drugimi verami. Deakom je v izjavi za med drugim STA dejal, da v Romuniji njuno delo ni naletelo na nek poseben odmev in da je v državi še sedaj zelo prisotna nostalgija za nekdanjim komunističnim režimom, saj številni zatrjujejo, da je bilo življenje takrat boljše.

Marina Constantinoiu je leta 2016 dobila za projekt raziskovanja poti romunske emigracije, ki je potekala od konca zadnje vojne do padca Ceausescujevega režima, nagrado Organizacije za medije Jugovzhodne Evrope (SEEMO) za najboljši dosežek na področju raziskovalnega novinarstva, leto pozneje pa še ugledno nagrado dr. Erharda Buseka za prispevek k boljšemu razumevanju v JV Evropi.

Predavanje so v partnerstvu pripravili SEEMO Dunaj, Društvo novinarjev Slovenije, Slovensko društvo za mednarodne odnose, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Inštitut za narodnostna vprašanja in Avstrijski kulturni forum, Ljubljana.

C. Š.