Testiranja na protitelesca koronavirusa kažejo na to, da je ta po vsej verjetnosti mnogo bolj razširjen, kot smo sprva mislili. Še zlasti se izpostavlja poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da bi bilo lahko kar 230 milijonov ljudi okuženih z novim virusom, in da naj bi preživeli. V javnosti je sicer že bilo izvedenih več raziskav, katerih rezultati pa si med seboj nasprotujejo.
Protitelesca na koronavirus, ki so prisotna v številnih ljudeh, kažejo na to, da smo se motili glede domnev koliko ljudi je v resnici okuženih z novim virusom. Po novih odkritjih naj bi bilo takšnih kar 230 milijonov po vsem svetu, poroča RT, ki se sklicuje na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki pravi, da je okuženih s COVID-19 vsaj 90x več kot pravijo uradni podatki (2,5 milijona).
WHO je ob tem poudarila, da so zgodnje raziskave glede odstotka okuženih govorile o 2-3 odstotkov le-takšnih. Protitelesca za določen virus so namreč prisotna v krvi tistega, ki je bil okužen z njim, pa ga je telo uspelo izločiti. Prav zato so testi na protitelesca bolj zanesljivi kot testi na sam virus, saj je ta lahko že zapustil telo. In če sta 2-3 odstotki ljudi po svetu okuženih, potem to pomeni okoli 150-230 milijonov ljudi.
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus, je ob tem poudaril, da je najhujše šele pred nami. Ob tem je še dejal, da število okuženih v najbolj prizadetih regijah sveta ne presega 2-3 odstotke. Omenjena organizacija sicer priznava, da gre sicer za nekoliko zastarele podatke, in da je trenutno število okuženih verjetno še višje, predvsem večje število ljudi s protitelesci. Obenem se poudarja, da bi takšni podatki lahko kazali na nižji odstotek smrtnih žrtev.
Do skupinske imunosti je morda še zelo daleč
Prav zato se pod vprašaj postavlja mnenje zagovornikov skupinske imunosti, saj je do tam verjetno še daleč. S skupinsko imunostjo bi namreč zmanjšali tveganje za okužbo teh, ki še niso okuženi. Po tem scenariju bi moralo biti prekuženih kar 60-90 odstotkov prebivalcev sveta. Če podatki omenjene organizacije držijo, potem smo še daleč od skupinske imunosti na novi virus. Vendar pa je obenem potrebno poudariti, da testiranje na protitelesca nikakor ni stoodstotna metoda, saj nekateri ljudje s protitelesci niso nujno imuni na ponovno okužbo z virusom. Po tem scenariju bi bilo lahko okuženih preko 260 milijonov ljudi.
Poleg tega o novem koronavirusu vemo še zelo malo. Zato bi lahko bila protitelesca v človeški telesih tudi posledica prisotnosti drugih podobnih virusov. Vendar pa nekatere druge raziskave po svetu govorijo o precej drugačnih številkah, na primer tista z Univerze Stanford v Kaliforniji, in sicer kar 50-85 krat višja, kot govorijo uradni podatki. Še ena ameriška raziskava pa govori o tem, da ima skoraj eden od treh prebivalcev Chelseaja v Massachusettsu protitelesca.
Različne študije dajejo nasprotujoče si rezultate
Zanimiva raziskava prihaja tudi s Švedske, kjer naj bi imelo vsaj enajst od 100 prebivalcev Stockholma protitelesca, kar se zdi obetavno, še zlasti glede na tamkajšnja ohlapna pravila za omejevanje širjenja novega virusa, kjer naj bi se pri sedanjih več kot 1700 smrtnih žrtvah krivulja pričenjala počasi umirjati. Ob teh študijah pa se pojavlja vprašanje, kako je Svetovna zdravstvena organizacija prišla do 2-3 odstotkov.
Neeraj Sood, sicer profesor na Univerzi Južna Kalifornija, je avtor še ene študije o protitelescih, ki govori o tem, da ima 4,1 odstotka ljudi protitelesca, in ki meni, da bo morda potrebno spremeniti modele napovedovanja bolezni in ponovno preučiti strategije na področju javnega zdravstva. Ozirajoč se na uradne podatke Svetovne zdravstvene organizacije je novi virus morda že tako razširjen, da stroge omejitve gibanja prebivalstva morda nimajo več smisla.
Je novi koronavirus mogoče uničiti s pomočjo visoke temperature?
Vse od izbruha epidemije se pojavlja vprašanje na kakšen način je mogoče novi virus uničiti. Trenutno se apelira na spoštovanje karantene, pa tudi na higienske ukrepe. Dolgoročno rešitev predstavlja iznajdba cepiva ali zdravila, sicer pa se preizkuša tudi vpliv temperature nanj. Francoski znanstveniki so različne koncentracije virusa izpostavili različnim temperaturam v različnih okoljih in prišli do zanimivih zaključkov. Njihova ugotovitev je, da pri večini okuženih ljudi najdemo nižje koncentracije virusa, zato velja, da so nižje temperature dovolj, da ga uničijo. Višje koncentracije pa potrebujejo tudi višje temperature.
Domen Mezeg