Konflikt v pokrajini Donbas še vedno tli, v njej pa lahko naletimo na vasi, kjer je najmlajši prebivalec star kar 75 let. Gre za opažanje poročevalke OZN Aleksandre Litvinenko, ki se, pri že omenjeni mednarodni organizaciji, ukvarja s področjem begunstva. Kot je v nadaljevanju še povedala so v pokrajini številna umirajoča mestna naselja, v katerih prebiva le še po nekaj oseb.
Čeprav je konflikt v pokrajini Donbas že lep čas skoraj pozabljen, še ne pomeni, da ga ni več. In kot kaže je demografsko dodobra izčrpal regijo. Poročevalka OZN Aleksandra Litvinenko, ki je pri tej mednarodni organizaciji specializirana za področje begunstva, navaja, da obstajajo vasi, v katerih ima najmlajši prebivalec 75 let, obenem pa so tudi mestna naselja, ki štejejo le še po nekaj prebivalcev, poroča Polska Agencja Prasowa.
Litvinenkova se je osredotočila tudi na življenjske pogoje v kakršnih živijo prebivalci enega izmed mestnih naselij vzdolž frontne linije, na območju Luganska, in sicer na območju, ki ga nadzirajo oblasti v Kijevu. V skladu z različnimi ocenami prebiva tam med 75 in 100 tisoč oseb. Od te populacije kar 60-70 odstotkov prebivalstva predstavljajo starejši. Obstajajo vasi kot je na primer Lopaskinje, kjer je najmlajši vaščan star 75 let.
Delavka OZN ob tem pripoveduje, da ko so pričeli delovati v omenjenem naselju, je tam prebivalo preko 45 oseb, sedaj pa zgolj 17. Preostali prebivalci so enostavno pomrli. Takšnih izumirajočih vasi pa je na območju veliko in naposled v njih ostane le še po nekaj prebivalcev. Kot navajajo pri OZN je pokrajina Donbas zaznamovana z bedo in težkimi življenjskimi pogoji. V številnih mestnih naseljih namreč sploh ni trgovin. Jih pa zato na primer dvakrat na teden obišče potujoča trgovina. In ko zaradi vremenskih razmer potujoča trgovina ne pride, ljudje sami pečejo kruh.
Povprečna ukrajinska pokojnina znaša 73 evrov, z njo pa morajo upokojenci kriti drago ogrevanje in ostale stroške
Večina teh ljudi se preživlja samo s pomočjo svoje pokojnine, ki v povprečju znaša slabih 73 evrov. Ob tem je potrebno povedati, da so komunalne storitve drage, ljudje pa imajo pogosto tudi probleme z ogrevanjem svojih domov. Nekateri se ogrevajo z lesom, a so v gozdu mine, zato je tam nevarno nabirati kurivo. Prebivalci vasi potemtakem kupujejo gorivo, katerega vrtoglava cena znaša eno ali celo dve pokojnini. Ljudje tako preko leta zbirajo denar, da bi si lahko privoščili les ali premog za zimo.
Ob tem je Litvinenkova posebej spomnila na mestece po imenu Novoaleksandrivka, ki leži na nikogaršnji zemlji in tam ni uradnih oblasti. Ukrajinske oborožene sile so osvobodile vasico leta 2018. Po asfaltirani cesti se tja ni mogoče pripeljati, ker so v njej zaradi izstrelkov prevelike luknje. Da bi ljudje prispeli do najbližjega mesta, se morajo podati sedem kilometrov daleč proč preko gozdov in močvirij. V tem trenutku tam prebiva med deset in 20 oseb.
Prevoz med vasmi in mesti pogosto predstavlja pravi izziv
Gre za ostarele osebe, ki vztrajajo pri tem, da svojih domov ne bodo zapustile. Podobnih, od sveta odrezanih območij, pa je še veliko. Potovanje med vasmi in mesti pogosto predstavlja gromozanske težave. Prav tako v številnih vaseh ni uradov, kjer bi prebivalci lahko uredili formalnosti, tudi tiste, ki se nanašajo na njihovo pokojnino. To pa se prav tako nanaša tudi na zdravstveno pomoč. Še dodatne težave pa predstavlja epidemija novega koronavirusa.
Kot smo v preteklosti že poročali, pa Slovenija ni povsem imuna na dogajanje v Donbasu, ob čemer gre navesti, da se politična levica rada vživi v situacijo proruskih upornikov in neuradne vojske pod komando Kijeva. Leta 2018 je v Ljubljani na knjižnem sejmu gostoval terorist Zahar Prilepin, kar je sprožilo ostre proteste tako s strani ukrajinskega veleposlanika v Sloveniji, kot tudi ukrajinskega in mednarodnega združenja PEN. Teroristu je v preteklosti delala reklamo tudi nacionalna televizija, ki jo prisilno plačujemo vsi davkoplačevalci. Gre celo za človeka, ki odkrito promovira Stalina.
Domen Mezeg