Kubanci iz vzhodnega mesta na Kubi Holguín so se uprli državnim varnostnim in protestirali zaradi vsestransko razširjenega pomanjkanja hrane na otoku, ki je še vedno pod nadzorom komunistov.
Videoposnetek, ki je bil objavljen v sredo, je prikazal, kako so se ulični prodajalci uprli policistom, ki so poskušali zaseči njihovo hrano, in sicer tako, da so pričeli njihove izdelke metati na tla, da bi jih lahko lokalno prebivalstvo pobralo in jedlo. Njihov protest so podprli številni mimoidoči, ki so skupaj s prodajalci zahtevali, da naj organi prodajalcem ne odvzemajo tega, kar so ti nameravali prodajati.
“Ne vzemite nam ničesar, kajti oblast pod vodstvom Miguela Díaza-Canela nas z lakoto ubija,” je bilo mogoče slišati iz ust enega izmed razjarjenih prodajalcev. Díaz-Canel namreč odgovarja vodji komunistične stranke Raúlu Castru. Nič čudnega ni, da se zato dosledno uresničuje komunistično vizijo, v okviru katere se od policije zahteva redno preverjanje privatnih prodajalcev na drobno, pri tem pa prihaja do samovoljnega nalaganja znatnih glob, do zaplembe produktov in umikanja njihovih licenc za prodajo, poroča Breitbart.
Konec lanskega leta se je Kuba pričela soočati z velikim pomanjkanjem hrane, vse pa se je začelo s pomanjkanjem pšenice, zaradi česar posledično ni bilo kruha. Nekateri na otoku špekulirajo, da obstaja velika možnost, da se Kuba vrne nazaj v posebne čase, v 90-ta leta, ko je Kuba doživela najhujšo gospodarsko krizo v svoji zgodovini po razpadu Sovjetske zveze. Nič čudnega ni, da številni Kubanci živila, kot so jajca in kruh, označujejo za luksuz, saj so ljudje prisiljeni, da zanje ure in ure čakajo v vrstah pred državnimi trgovinami.
Mlini po državi naj bi bili v okvari
Po navedbah PanAmerican Posta je eden ključnih razlogov za lakoto neuspeh režima, da ta proizvede zadostne količine moke, ki je ključna sestavina za peko kruha. Režimski uradniki so v svojo obrambo zatrdili, da je do tega prišlo zaradi okvare številnih mlinov po državi, vlada pa naj ne bi imela potrebnih rezervnih delov za njihovo popravilo. Prav tako oblastem v Havani ni uspelo uvoziti zadostne količine pšenice, ki bi zadostovala potrebam lokalnega prebivalstva. Zaradi tega je večina Kubancev odvisna od uvoza nizkokvalitetnega riža, ki je postal njihovo glavno živilo. Na podlagi uradnih podatkov povprečni kubanski potrošnik poje pet kilogramov riža na mesec, država pa uvaža 400 tisoč ton riža letno.
Ob tem pa je potrebno poudariti, da je kubanski režim večkrat zaporedoma svojo nesposobnost opravičeval s prelaganjem krivde na ZDA in uvedbo embarga. Kakorkoli, režim sedaj namerava izkoristiti svojo hitro rastočo turistično industrijo s povečanjem davkov za zasebne najemodajalce sob in domov za tujce.
H. M.