fbpx

Liberalna premierka Estonije svari pred tem kar zagovarja Tanja Fajon

Družina estonske premierke Kaje Kallas je okusila grozote sovjetske diktature. (Foto: epa)

“Ne smemo se bati slabega ali neobstoječega odnosa z vojnimi zločinci. Rusijo moramo politično in gospodarsko izolirati ter tako zagotoviti, da ruski vojski zmanjka opreme, Kremlju pa denarja. To mora biti naša dolgoročna politika,” meni estonska premierka, liberalka Kaja Kallas. S temi besedami je potrkala na vest slovenskih “liberalcev”, ki po tihem podpirajo agresijo, diktaturo in kršenje ženskih pravic. 

Če je na tem širnem svetu kakšen tuj državnik, ki razume pokvarjenost Vladimirja Putina in dodobra pozna malignost ruskega imperializma, je to estonska predsednica vlade, liberalka Kaja Kallas. Čeprav se je Sovjetska zveza sesula, se njena imperialistična ideologija ni nikdar, je prepričana. Rojena je bila leta 1977 v Sovjetski zvezi, kjer je okusila “sladkosti” totalitarnega režima. Njeno mater so pred 73 leti, še kot šestmesečno dojenčico, deportirali v Sibirijo skupaj z njeno babico in prababico. Gre za družinsko tragedijo, ki pušča neizbrisen pečat. Prav zaradi bivanja v okrutnem sovjetskem sistemu tako močno podoživlja dogajanje v Ukrajini.

Od nje bi se lahko česa naučili tisti najbolj trdovratni levičarski romantiki, ki še vedno omalovažujejo ali celo branijo okupatorjeve zločine ter napadajo žrtev. To je v luči grozodejstev, primerljivih z balkanskimi, prav sramotno in gnusno. Za ukrajinski uspeh na bojišču je ključna moralna podpora ljudi po svetu, ki svoje nestrinjanje z agresijo izražajo v pogovorih z drugimi, v obliki protestov in v zapisih na spletu. Avtokratski režim se tega zelo dobro zaveda. Kdor pa podpira okupatorja, nehote sodeluje pri njegovih grozodejstvih. Imeti se za “liberalca” in po tihem podpirati agresijo, pomeni živeti v laži.

Putinove tarče so tudi stanovanjski objekti, otroške bolnišnice in drugi civilni cilji. (Foto: epa)

Če Putin ne prizanaša niti “lastnim, ruskojezičnim” prebivalcem Ukrajine, zakaj bi prizanašal ostalim narodom v primeru še kakšne invazije? Ravno zato si velja prebrati misli estonske premierke, ki jih v nadaljevanju povzemamo. Svoj govor je imela v Londonu ob prejemu nagrade Grotius, ki jo podeljuje konservativni think-tank Policy Exchange. Na podelitvi je bil tudi britanski premier Boris Johnson. Namen vodilnega možganskega centra je promocija novih političnih idej za zagotavljanje boljših javnih storitev, močnejše družbe in bolj dinamičnega gospodarstva. 

Vojni zločinec Putin naj se zaveda, da ga čaka sodni dan
Kallasova: Svobodni svet je sprejel številne pravilne odločitve v podporo Ukrajini. Toda to moramo pospešiti.” Prepričana je, da če se agresija nekje obrestuje, povečuje možnost za ponovitev kje drugje. Priča smo pozivom h genocidu, orkestriranem od ruskega državnega aparata. Namen je razčlovečiti Ukrajince in njihovo državo izbrisati z obličja Zemlje. Za “nacista” pa je enostavno oklican vsak Ukrajinec, ki se tej agresiji upira. Putin in vsi ostali, ki so zagrešili grozodejstva, se morajo zavedati, da bo nastopil njihov sodni dan.

Masaker v Buči (Foto: Twitter)

Da bi zločince lahko poklicali na odgovornost, mora Ukrajina osvoboditi okupirana ozemlja, Rusija pa propasti. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da odvrnemo rusko invazijo in končamo masovne vojne zločine na našem pragu. V nasprotnem primeru bo le še hujše. “To nas uči estonska zgodovina.” Odzvala se je tudi na prezgodnje pozive k miru, ob čemer je spomnila na dejstvo, da za polovico Evrope mir po 2. svetovni vojni ni pomenil konca grozodejstev, marveč le stopnjevanje represije. In prav ta zgodovina se danes ponavlja na ukrajinskem ozemlju, ki ga je okupirala Rusija: množične deportacije otrok v Rusijo, posilstva žensk in zapiranje moških. 

Žrtve naj se poplača z ruskimi zamrznjenimi rezervami v centralni banki
Vojne zločince je treba poklicati na odgovornost in zagotoviti pravico za žrtve. Agresor mora poplačati odškodnine, žrtve pa prejeti rekompenzacijo. Za izplačilo bi bilo mogoče porabiti rusko premoženje, rezerve v centralni banki, zamrznjene zaradi sankcij. Če v tem ne bomo uspeli, bo ogrožen mednarodni red in noben narod se ne bo več počutil varnega. Ne razmišljamo o svobodi in svetovnem redu, dokler ju ni več. “Stopimo skupaj, da tega ne bo treba nikomur izkusiti.”

Putin je posiljevalec: protest pred ruskim konzulatom v Krakovu na Poljskem. (Foto: epa)

Domen Mezeg