Macron napoveduje reformo počasnega in neučinkovitega pravosodja ter višje kazni za nasilje nad policisti!

Datum:

Macron napoveduje popolno reformo francoskega pravosodja. Težavo v Franciji namreč predstavlja prepočasno sodstvo. Reforme se želi lotiti še pred predsedniškimi volitvami leta 2022. Obenem navaja še druge pomembne spremembe. Počasno delovanje sodišč pa zveni precej domače. 

V Sloveniji smo se šele v zadnjem času prepričali, da je policija zmožna zaščititi običajne državljane pred divjanjem protestniških tolp oziroma uporabiti sredstva, ki so sorazmerna z njihovo agresivnostjo, s tem pa zagotoviti red in mir ter preprečiti anarhijo v državi, ki ji dajejo potuho celo nekateri tranzicijski politiki. Povsem drugače je s pravosodjem (in tožilstvom), ki deluje prepočasi in ljudi dolga leta pušča v negotovosti. Po poročanju Polske Agencje Prasowe so se v Franciji tovrstnim problemom odločili narediti konec.

V tej zahodnoevropski državi na področju pravosodja načrtujejo popolno prenovo. Reformo naj bi izvedla skupina strokovnjakov, ki jo sestavljajo sodniki, uradniki in zastopniki parlamenta itd. Predloge sprememb naj bi skupina pripravila v nekajmesečnem obdobju. Macron si prizadeva za ostrejše kazni za nasilje proti pripadnikom policije, več elektronskih zapestnic in ostrejše kazni za prestopke. Obenem se načrtuje ustanovitev protiterorističnega državnega tožilstva, zagotoviti pa se želi še 15 tisoč dodatnih mest v francoskih zaporih.

Francoski orožniki (Foto: epa)

Francoski predsednik je ob tem prepričan, da je potrebno obnoviti državljanski pakt med narodom in pravičnostjo. Predvsem si želi zagotoviti učinkovitost francoskega pravosodja. Do težav prihaja zlasti zaradi počasnosti in motenj v sistemu. Posledično to prizadene tako žrtve, ki imajo občutek vsesplošnega brezpravja, prav tako pa so nezadovoljni tudi policisti in orožniki, ki imajo pogosto občutek, da so neuporabni. Podobne frustracije pa doživljajo tudi sodniki in pravniki.

Poljska reforma: Sodstvo naj bo učinkovito, sodniki ne smejo biti nedotakljivi in potrebna je lustracija
Ob francoskih pravosodnih reformah pa smo se spomnili tudi na situacijo povezano s poljskim pravosodjem in tamkajšnjim ustavnim sodiščem, ki je javno potrdilo, da je poljska ustava nad evropskim pravom, kar je vzbudilo močno reakcijo Bruslja. Za boljše razumevanje zadeve smo povprašali neimenovanega poznavalca področja. Kot je dejal za naš medij, je francosko in poljsko reformo pravosodja mogoče med seboj primerjati, in da gre za spremembe na isti ravni. V splošnem gre za isto zadevo.

Razlika je v tem, da sodniki v Franciji načeloma nimajo podpore nobene politične sile, stranke, izjema je morda levica, na Poljskem pa opozicija dejavno podpira sodnike, ki nasprotujejo tej reformi. Državljanska platforma (PO), je leta 2007, ko je prišla na oblast, nameravala izvesti reformo sodstva, kar je napovedala tudi v svojem programu. Po številnih pogovorih, srečanjih pa so se namere Državljanske platforme spremenile. Svojih prvotnih namer na področju sodstva ni realizirala.

Sodnikom je posledično uspelo ubraniti svojo privilegirano pozicijo, saj se jim je s stranko PO uspelo dogovoriti in reforma je ostala neuresničena. Pozicija francoskih sodnikov je malce manj privilegirana kot na Poljskem. V Franciji sta v ospredju problema počasnost sodstva pa tudi pretirana vezanost na postopke. Sicer pa v Franciji obstaja skupina sodnikov, ki ima “levičarski pristop”. Zato se bolj osredotočajo na družbene okoliščine nekega dejanja. Na tej osnovi tudi opravičujejo prekrške.

Prav zato je neizogibnost kazni manjša, obenem pa je zmanjšan njen vzgojni vidik. Macron si želi bolj učinkovitih sodišč. Splošno gledano Macron sicer ni levičar. S srednjeevropskega gledišča se zdi, da je levičar. Treba pa je vedeti, da je v zahodni Evropi več politikov nagnjenih na levo kot v srednji Evropi. Denimo Evropska ljudska stranka se je v zadnjem desetletju močno nagnila na levo. Na Poljskem pa gre dejansko prav tako za to, da bi bil pravosodni sistem učinkovit.

Na Poljskem pa gre tudi za to, da sodniki ne bi bili ločena, privilegirana kasta. Obenem se želi uvesti učinkovit nadzor pravosodja, da si sodniki izrekali sodbe vestno in natančno, torej takšne, ki so v skladu s proceduro in pravom in so utemeljeni na poljski ustavi. EU ne moti poljska ustava, ampak gre za realizacijo zahtev poljskih opozicijskih kolegov (usluge po politični liniji), ki govorijo, da oblast nastavlja sebi uslužne sodnike, kar je laž. Poljska opozicija postavlja pod vprašaj reformo sodstva. Zakaj?

Zato ker poljska vlada leta 2015, ko je nastopila zamenjava oblasti, ni dovolila imenovanja ustavnih sodnikov, ki jih je izbrala trenutna opozicija. Državljanska platforma je leta 2015 je izbrala sodnike za ustavno sodišče, kakršne je želela, da bi ustavno sodišče, v skladu z njihovimi kapricami, blokiralo politične odločitve nove vlade. Na Poljskem državni zbor (sejm) izbira sodnike za ustavno sodišče, imenuje pa jih predsednik republike. 

In predsednik jih pač ni imenoval, zato je nastala politična kriza. In ker obstaja določen čas za njihovo imenovanje, se je njihov mandat iztekel in parlament je izbral nove sodnike za Ustavno sodišče, ki pa jih je predsednik tokrat tudi imenoval. V Franciji pa opozicija ne počne tega, kar počne na Poljskem, saj imajo povsem drugačno pravno kulturo. Sprememba sodstva je tam nastopila v 90. letih in imajo mnogo daljšo tradicijo. Zadeve v Franciji izgledajo drugače, medtem ko je na Poljskem še vedno veliko postkomunistov. 

Domen Mezeg

Sorodno

Zadnji prispevki

Vladna stran X si je že tretjič prislužila oznako “zavajajoča objava”

Platforma X še vedno gori od zadnjega protokolarnega zdrsa...

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...