Medtem ko so se nedavno ljubljanski vrtci podražili za kar 14 odstotkov, na Dunaju otroci vrtce že deset let obiskujejo brezplačno, starši pa plačajo le nadomestilo za prehrano. Tam so sicer brezplačni tako javni kot zasebni vrtci, slednje pa si v Sloveniji želi oblast uničiti. Tamkajšnji vrtci so lahko zgled tudi glede obratovalnega časa, saj je ta prilagojen zaposlitvam staršev.
Jeseni 2009 so se dunajske oblasti odločile, da bodo tako javni kot zasebni vrtci brezplačni. Starši plačajo le 65 evrov mesečno za prehrano. V letošnjem mestnem proračunu je za vrtce namenjenih 870 milijonov evrov. Kljub takratni gospodarski krizi je mesto Dunaj pred desetimi leti ukinilo prispevek za vrtec za vse otroke, če ima vsaj eden od staršev stalno bivališče na Dunaju. Starši doplačajo le 65 evrov mesečno za prehrano in še za morebitne dodatne storitve, kot so na primer daljši odpiralni čas ali posebne pedagoške ponudbe. Socialno ogroženi so oproščeni tudi prispevka za prehrano.
Število mest v dunajskih vrtcih se je v zadnjih desetih letih močno povečalo
Letos bodo na Dunaju za delovanje javnih in zasebnih vrtcev namenili 870 milijonov evrov, kar je 421 milijonov več kot leta 2009. V zadnjih desetih letih se je namreč število mest v vrtcih s tedanjih 60.000 povečalo na 85.600. Trenutno lahko zagotovijo mesto v vrtcu 45 odstotkom otrok prvega starostnega obdobja in vsem otrokom drugega starostnega obdobja.
S ponudbo vrtcev mesto sledi rasti števila prebivalcev
Kot še sporoča Predstavništvo mesta Dunaj v Ljubljani, število prebivalcev na Dunaju stalno raste in se bo s trenutno 1,9 milijona v naslednjih šestih letih povečalo na dva milijona. Da bi lahko vsem otrokom omogočili lepo prihodnost, jim želi mesto zagotoviti kakovostno in dostopno izobraževanje. Zato stalno gradijo nove vzgojno-izobraževalne ustanove. Letos bo mesto na primer zagotovilo več kot 2.000 dodatnih mest v vrtcih. “Pomemben vidik pri ustvarjanju novih mest v vrtcih je tudi možnost združevanja poklica in družine. Na Dunaju imamo zelo visoko stopnjo vključenosti otrok v vrtce, odpiralni čas je prilagojen službam, zelo malo dni v letu so vrtci zaprti. Vse to omogoča dunajskim materam in očetom zaposlitev za poln delovni čas,” je povedal dunajski minister za izobraževanje Jürgen Czernohorszky. Na Dunaju so namreč skoraj vsi vrtci odprti devet ur ali več, zaprti pa so povprečno le sedem dni v letu.
V Ljubljani slika popolnoma drugačna, vrtci so se podražili za kar 14 odstotkov
Namesto da bi se zgledovali po Dunaju, gre Ljubljana pod vodstvom šerifa Zorana Jankovića v povsem drugo smer. V začetku poletja smo namreč že poročali o podražitvi vrtca za otroke iz prvega starostnega obdobja, ki znaša mesečno med 5,26 in 44,73 evra, glede na dohodninski razred. 60 odstotkov družin v Ljubljani spada v peti oziroma višji plačilni razred, kar pomeni, da bo strošek za enega otroka na letni ravni višji od najmanj 244 evrov do 537 evrov na družino. Za drugo starostno obdobje pa bo letno povišanje v večini družin povzročilo dodatnih 185 do 406 evrov stroškov letno. Podražitev vrtcev je sicer sledila podražitvam oskrbe s pitno vodo, parkirnine, grobnine, enkratne vozovnice Ljubljanskega potniškega prometa in ogrevanja.
SDS odločno nasprotovala podražitvam vrtcev
Podražitvam je odločno nasprotovala svetniška skupina Slovenske demokratske stranke. “V SDS odločno nasprotujemo povišanju cen vrtcev. Za podražitev glede na javnofinančni položaj občine ni nobenega razloga. Poleg tega župan Janković na isti seji znižuje prostorske normative v vrtcih, kar pomeni, da dodatno znižuje stroške predšolskega varstva. V svetniški skupini SDS se zavzemamo za družinam prijazno mestno politiko, zato bomo glasovali proti predlaganemu dvigu cen vrtcev,” so zapisali v javni objavi.
Socialistična oblast v Sloveniji želi uničiti zasebne vrtce
Medtem ko so na Dunaju brezplačni tako zasebni kot javni vrtci, pa si v Sloveniji socialistična oblast z vsemi močmi prizadeva uničiti zasebne vrtce. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namreč pripravilo predlog sprememb in dopolnitev zakona o vrtcih, ki je povzročil burne odzive v javnosti, očitno tudi zato, ker je bil pripravljen potihoma in brez usklajevanja s stroko v delu, ki zadeva financiranje zasebnih vrtcev. Predlog izraža še en negativen poseg na področju zasebnega izobraževanja, ohranja stil predloga sprememb in dopolnitev zakona o OŠ, ideološki boj za duše najmlajših, na način, da se čim bolj onemogoča zasebna pobuda na področju predšolske vzgoje, kar kaže že način priprave – v popolni tišini. Nekatere rešitve so celo tehnično enake (npr. financiranje novega zasebnega vrtca ali novih enot zasebnega vrtca bi se zakonsko lahko začelo izvajati šele naslednje šolsko leto, po šolskem letu, ko je le-ta vpisan v razvid pri MIZŠ). In še postopkovna zanimivost; zakon želijo sprejeti čim prej, zato predlagajo skrajšani parlamentarni postopek.
Rok Krajnc