Merklova odhaja: Na čelu CDU Armin Laschet

Datum:

Konec leta se bo iz aktivne politike umaknila nemška kanclerka Angela Merkel. Za njen položaj so se potegovali trije kandidati. Ankete na Češkem kažejo na povolilno pat pozicijo. Skokovito naraščanje podpore stranki, ki zagovarja norveški ekonomski nacionalizem.

V letu, ki je pred nami, se bomo morali soočiti s posledicami pandemije kitajskega virusa, kako pa se bomo tega lotili, bo predvsem odvisno od politične usmeritve držav članic EU. Glede na to, da je Nemčija tako rekoč motor Evrope, bo za reševanje krize ključen nemški kancler. In prav v letošnjem letu bo prišlo do spremembe na tem ključnem položaju. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je poldrugo desetletje vodila najmočnejšo evropsko državo, je napovedala svoj odhod, kar pomeni, da bo prišlo do velikanskega praznega prostora v nemški politiki. V letu 2021 pa se bo odvilo še nekaj pomembnih volitev v Evropi, med drugim parlamentarne volitve na Češkem, Nizozemskem in Norveškem.

Odhod Angele Merkel

Odhod nemške kanclerke Angele Merkel iz aktivne politike je bil sicer že leta pričakovan, a nekako si nihče ni prav predstavljal, da se bo to res zgodilo. Kanclerka Merklova je skoraj dve desetletji vodila največjo nemško stranko CDU, poldrugo desetletje pa nemško vlado. Angela Merkel je sicer pred dvema letoma uradno odstopila kot voditeljica CDU in nasledila jo je Annegret Kramp-Karrenbauer, ki pa jo večina v nemški politiki vidi kot »mini Angelo«, čeprav je Kramp-Karrrenbaurejeva izjavljala, da je “samostojna oseba s samostojnimi političnimi nazori in načrti”. Izkazalo se je, da je bilo njeno imenovanje eno bolj nesrečnih, saj se ji ni uspelo profilirati kot voditeljica stranke, pod njenim vodstvom pa je CDU doživela več bolečih porazov na lokalnih volitvah, zato je napovedala svojo odstop. V igri za novega voditelja stranke so trije kandidati: Armin Laschet, Friedrich Mertz in Norbert Röttgen. Lascheta nekako smatrajo kot lojalista Merklove, saj je bil eden glavnih podpornikov njenega “Zmoremo!”, ki je tako rekoč uzakonil množične migracije v Evropo. Lascheta tudi smatrajo za pripadnika socialno-liberalnega krila CDU. Mertz na drugi strani je znan kot pripadnik konservativne struje v stranki, podpornik tesnega sodelovanja med evropskimi državami, naklonjen pa je tudi ustanovitvi skupne evropske vojske. Röttgen pa je pripadnik “gospodarskega krila” stranke CDU. Zagovarja predvsem povečanje ekonomskih povezav med Nemčijo (in EU) s Kitajsko, z Rusijo in Iranom in seveda podpira migracije iz tretjega sveta.

Novopečeni vodja CDU Armin Laschet (foto: EPA)

Zmagovalec, t.j. po rezultatih digitalnega kongresa CSU Armin Laschet bo torej popeljal stranko na volitve konec septembra 2021. Zaradi svoje podpore migracijam je CDU v zadnjih letih izgubila precej podpore med desnimi volivci in izid volitev 2017 je bil katastrofalen za stranko − dobila je komaj 28 odstotkov glasov, saj je izgubila 14 odstotkov na račun Alternative za Nemčijo, ki je zagovarjala protimigrantsko politiko. Po anketah je CDU spet pridobila nekaj izgubljene podpore, a to še zdaleč ni zadosti. Mertz je obljubljal, da bo povrnil tiste volivce, ki so pobegnili k Alternativi, a je bil poražen navkljub temu, da naj bi imel najboljše izhodišče med vsem tremi, velik del stranke namreč meni, da bi bila izvolitev drugih dveh nadaljevanje politike zadnjih let, kar pomeni, da bi še naprej tako na lokalni kot zvezni ravni izgubljali konservativno usmerjene volivce. Strankarski delegati so bili drugačnega mnenja.

Rutte je lahko brez skrbi

Marca se bo nizozemski premier Mark Rutte lahko brez skrbi podal na volitve. Po projekcijah bo njegova stranka pridobila okoli deset sedežev, pol sicer na račun koalicijske centristične stranke Demokracija66. Ruttejeva desnosredinska liberalno-konservativna VVD bo s Demokracijo66, krščanskodemokratsko CDA in krščansko- socialno unijo (CU), ki sestavljajo zdajšnjo koalicijo, po projekcijah spet osvojila udobno večino v parlamentu, kar pomeni, da v politiki Nizozemske ne bo kakšnih večjih sprememb, saj ne desno konservativna PVV in ne socialistična opozicija ne bosta imeli moči, da bi kakorkoli vplivali na usmeritev nizozemske politike v prihodnjih štirih letih. Rutte je eden tistih evropskih politikov, ki je najbolj v sozvočju z vrhom EU v Bruslju.

Češki se obeta pat pozicija

Češki premier Andrej Babiš (foto: EPA)

Manj miren pa je češki premier Andrej Babiš, saj mu na volitvah v oktobru ne kaže prav dobro. Njegova stranka ANO se sicer vrti okoli 30 odstotkov, kar je primerljivo s prejšnjimi volitvami, zato pa sta tako koalicijska socialdemokratska stranka, kot tudi komunistična stranka, ki Babiša »podpira od zunaj«, izgubili pol svoje podpore, tako da se lahko celo zgodi, da bi popolnoma izpadli iz parlamenta. Babiševo premierstvo ogroža volilna koalicija centrističnih Piratov in stranke STAN, ki zastopa lokalne interese; ta koalicija po projekcijah anketarjev dosega 30-odstotno podporo. Nastala je tudi druga koalicija konservativnih krščanskodemokratskih strank, ki beleži 20-odstotno podporo, poleg tega pa trda desnica SPD vztraja pri desetih odstotkih podpore. Babišu se tako lahko zgodi, da bo sicer zmagal na volitvah, a ostal brez potrebnih koalicijskih partnerjev za novi mandat predsednika češke vlade. Projekcije kažejo, da se bo po volitvah znašla Češka v pat poziciji in bo potrebno dolgotrajno dogovarjanje, da bodo sestavil kolikor toliko operativno vlado. Babiš ima sicer pri tem nekaj več manevrskega prostora, saj se njegova stranka predstavlja kot stranka, ki se ne umešča ne na levo ne na desno in je »odprta za sodelovanje z vsakim«.

Rast podpore ekonomskim nacionalistom

Zanimive pa bodo tudi volitve na Norveškem. Vse tri stranke vladajoče desne koalicije so izgubile nekaj podpore in vprašanje je, ali bodo zbrale zadosti sedežev, da po volitvah septembra ostanejo na vladi. Ankete pa beležijo izredno naklonjenost stranki Center, ki je svojo podporo podvojila. Center je stranka, ki zastopa agrarne interese in lokalne skupnosti, zato nasprotuje vstopu v EU in zagovarja ekonomski nacionalizem. Norveška že tako ali tako vodi gospodarsko nacionalistično politiko, saj ni vstopila v Evropsko unijo prav zato, da bi zavarovala svoje ribištvo in kmete pred konkurenco ter naftno industrijo pred direktivami in omejitvami EU. Glede na skokovito naraščanje podpore stranki, ki zagovarja predvsem nacionalne interese, se zdi, da si želijo norveški volivci zagotoviti, da bo v procesu okrevanja po pandemiji norveška vlada dejansko delala predvsem v skladu z interesi Norveške in njenih državljanov.

Bogdan Sajovic

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...