fbpx

“Mesar iz Ugande”: Spoznajte Titovega prijatelja Amina, ki je pomoril do pol milijona ljudi!

Josip Broz Tito in Idi Amin (Foto: Facebook)

Tako kot mnogi jugonostalgiki na območju nekdanje Jugoslavije še danes poveličujejo diktatorja Tita, v Ugandi nekateri poveličujejo krutega vojaškega diktatorja Amina, ki mu nekateri pripisujejo do pol milijona smrtnih žrtev. Ko je v vojaškem udaru zrušil premierja Oboteja, so mnogi proslavljali, s svojo karizmo in ljudskostjo pa je Amin ustvarjal lažen vtis dobrohotnega voditelja, a že v tem času je umoril več tisoč vojakov, za katere je verjel, da so ohranili zvestobo prejšnji oblasti. Sledila je tipična “socialistična pravljica”, Amin je iz države izgnal premožne tujce in njihova podjetja začel razdeljevati svojim pristašem, gospodarstvo je pričelo propadati, število smrtnih žrtev pa je raslo in raslo …

Leta 1971 so mnogi v Ugandi proslavljali vojaški udar generala Idija Amina, ki je zrušil premierja Miltona Oboteja, a takrat si niso niti predstavljali, kako nasilno desetletje je bilo pred njimi. Znano je, da je Amin kot vojaški diktator v času svojega vladanja ubil vsaj 300 tisoč ljudi, nekatere ocene pa segajo celo do pol milijona žrtev od 12 milijonov vseh prebivalcev, zato se ga je prijel vzdevek “Mesar iz Ugande”. Osebno je odrejal masovne umore, v času njegovega vodenja države pa so se dogajala huda kršenja človekovih pravic, a kot nam je znano že iz primera podobnega diktatorja Josipa Broza Tita, tudi v Ugandi danes mnogi povzdigujejo spomin na Amina in se ga spominjajo kot osvoboditelja, ki je državo rešil kolonialne oblasti.

V muslimanski šoli je uspel končati samo štiri razrede osnovne šole
Pri portalu Express so se zdaj poglobili tudi v preteklost tega diktatorja pred obdobjem 1971-1979, ko je vladal. Zloglasnež je bil rojen kot Idi Amin Dada Oumee na severozahodu Ugande, v bližini meje z s Sudanom in s Kongom. Letnica rojstva ni znana, večina strokovnjakov pa ocenjuje, da je bil rojen okrog leta 1925, njegova družina pa je pripadala plemenu Kakwa. Nato je obiskoval muslimansko šolo, v kateri ni uspel končati več kot štirih razredov, a je bil visok 193 centimetrov, skupaj s svojo neizobraženostjo pa je predstavljal potencial poslušnega vojaka britanske kolonialistične oblasti. Dobro je plaval in igral ragbi, najbolje pa mu je šlo od rok boksanje, pri čemer je kot amater leta 1951 osvojil ugandsko prvenstvo v težki kategoriji. V tem času je bil leta 1949 povišan iz vojaka v desetnika, s svojo neusmiljenostjo pa je leta 1957 postal narednik. S svojim zvestim služenjem britanski kolonialistični oblasti si je leta 1962 prislužil čin efendije, najvišji čin, dostopen ugandskim vojakom, in tako je postal Afričan z najvišjim vojaškim činom.

Idi Amin v vlogi Obotejevega vodje kabineta ob obisku izraelskega premierja leta 1966, na sliki levo. (Foto: Facebook)

Premier Obote je državi vladal s trdo roko
A kmalu se je njegova neusmiljenost sprevrgla v nepredstavljivo krutost, številne njegove žrtve so bile mučene in pretepene do smrti, kar je povzročilo nejevoljo oblasti, a ker je bil v tem času Amin eden od dveh afriških častnikov s tako visokim činom, Uganda pa se je približevala neodvisnosti, do katere je prišlo 9. novembra 1962, se Obote in Britanci niso odločili za pregon. Obote ga je namesto tega celo poslal v Veliko Britanijo na vojaško izobraževanje, vojaška kariera Amina pa je doživela vzpon. Obote ga je leta 1964 povišal v polkovnika, dve leti pozneje pa je Amina pričel preiskovati ugandski parlament zaradi poneverbe zlata v vrednosti 350 tisoč dolarjev, ki jih je prejel od gverilcev iz Konga, ki jih je zalagal z orožjem. Tudi Obote je v tem času vse bolj zlorabljal oblast, kralj Mutesa II iz časa predkolonialne dinastije, ki je včasih vladala kraljevini Buganda, je zato zahteval temeljito preiskavo. Obote je nad Metuso poslal tanke, ta pa je pred nasiljem pobegnil iz države.

Ostanki enega od Aminovih luksuznih bivališč. (Foto: Wikimedia Commons)

Sprva je deloval kot dobrohoten voditelj, a v času, ko so ljudje proslavljali vojaški udar, je že množično moril vojake
Amin je v luči takšnega in podobnega dogajanja 25. januarja 1971 izvedel vojaški udar, ko se je Obote udeležil konference v Singapurju. Po uspešnem vojaškem udaru so ljudje proslavljali in plesali po ulicah, Amin pa se jim je pri tem pridružil in ni se mu bilo težko rokovati s sodržavljani in plesati z njimi ter pozirati fotografom. Bil je priljubljen med različnimi etničnimi skupinami, imel je namreč šest soprog iz različnih etničnih skupin, poleg tega pa je imel še vsaj 30 ljubic. Po prevzemu oblasti je ukinil Obotejevo tajno policijo, nekaterim političnim zapornikom pa je odobril amnestijo, s čimer je bolj ali manj uspešno ustvaril lažen vtis dobrohotnega voditelja. Za kulisami je že v tem času pričel masovno moriti vojake, za katere je domneval, da so bili zvesti Oboteju. Tako je umrlo 5 do 6 tisoč vojakov plemen Acholi, Langi in drugih.

Ugrabljeno letalo Air France (Foto: Facebook)

Bil je izjemno nesposoben, z izgonom Izraelcev in Azijcev ter razdelitvijo njihovih podjetij pristašem pa se je začel ekonomski propad države
Kmalu je prišla do izraza njegova nesposobnost pri političnem vodenju, ki se je med drugim izkazala, ko je od Izraela neuspešno zahteval denar in orožje kot pomoč v boju s Tanzanijo. Izrael je zahtevo zavrnil, Amin pa je z odzivom uničil britansko gospodarstvo. Iz države je izgnal 500 Izraelcev, ki so sodelovali v infrastrukturnih projektih v državi, in 50 tisoč Azijcev z britanskim državljanstvom, ki so delali na plantažah ali pa so imeli v državi podjetja. Ta podjetja je nato razdelil svojim političnim pristašem. Bil je tudi paranoičen, rutinsko je pričel menjati osebje, razporede potovanj in načine prevoza, tudi spal je na različnih mestih. Zvestobo svojih najbližjih sodelavcev si je kupoval z drago elektroniko in viskijem, podeljevanjem višjih činov in s športnimi avtomobili.

Rešeni talci z ugrabljenega letala (Foto: Facebook)

Palestinskim teroristom dovolil pristanek v Entebbeju, pri tem pa ni pričakoval posredovanja izraelskih komandosov
Z leti je rasla tudi njegova krutost, v hladilniku je skrival človeške glave, kar 4 tisoč invalidnih ljudi naj bi vrgel v Nil, v sredini 70. let pa se ga je lotil sifilis. Njegova krutost je povečala tudi njegov politični vpliv na mednarodni ravni, leta 1975 je bil imenovan za predsednika Organizacije afriške enotnosti (OAU), afriške države pa so posledično vse do leta 1977 blokirale sprejem resolucije Združenih narodov, ki bi ga obtožila kršitev človekovih pravic. Junija 1976 je sprejel še eno bizarno odločitev, palestinskim teroristom, ki so ugrabili letalo letalske družbe Air France med Parizom in Tel Avivom, je dovolil pristanek v Entebbeju, kjer so zadrževali 246 potnikov in 6 članov posadke kot talce, ni pa pričakoval, da bo Izrael 3. junija na pomoč ugrabljenim poslal tim elitnih komandosov, ki so uspeli rešiti 101 od 105 preostalih talcev, ubili pa so vseh sedem teroristov in 20 ugandskih vojakov, pri čemer je umrl le en izraelski vojak. Iz maščevanja je Amin odredil umor ene izmed talk, 74-letne britansko-izraelske državljanke, ki se je zdravila v ugandski bolnišnici.

Adi Amin ob obisku Kinšase leta 1977. (Foto: Wikimedia Commons)

Amin je bil oboževalec Hitlerja, prijatelj Tita, po napadu Tanzanije pa ga je ta država zrušila
Ugandska ekonomija je nadalje propadala, več in več beguncev pa je iz Ugande bežalo v Veliko Britanijo ali pa druge afriške države, pobegnili so tudi mnogi vojaki, ki so pribežališče našli v Tanzaniji. Leta 1978 je Amin z izgovorom, da je ta država povzročala nemire v Ugandi, napadel Tanzanijo, a reakcija te države je bila zadnje, kar je pričakoval. Tanzanija se namreč ni le branila, pač pa je napadla Ugando, 11. aprila 1979 pa ji je uspelo s pomočjo izgnanih ali pobeglih ugandskih vojakov zavzeti glavno mesto Kampalo in tako strmoglaviti Aminov režim. Amin je nato najprej s štirimi izmed svojih soprog in z okrog 30 otroki pobegnil v Libijo k svojemu velikemu prijatelju Moamerju Gadafiju, nato pa so šli v Džedo v Savdski Arabiji, kjer so ostali do leta 1989. Z lažnim potnim listom je nato odpotoval v Kinšaso, kjer je ostal do svoje smrti leta 2003. Prav tako je bil Amin velik oboževalec Adolfa Hitlerja in velik prijatelj Tita, s tem, ko je uničil ugandsko gospodarstvo in pomoril do pol milijona ljudi, pa si je nedvomno prislužil naziv “Mesar iz Ugande”.

Rok Krajnc