fbpx

Migrant v Franciji umoril duhovnika

40-letni Emmanuel Abayisenga je ubil 60-letnega francoskega duhovnika Olivierja Maireja in požgal cerkev v Nantesu (Foto: Facebook/Twitter)

Za vse več napadov na cerkve odgovorni migranti in levičarji. Ruandec v Franciji umoril duhovnika, potem ko je pred enim letom požgal katedralo. Vse migracije so slabe za Evropo. Napadi na cerkve so del večjega napada na zahodno civilizacijo.

Sorazmerno z množičnim priseljevanjem v Evropo iz pretežno muslimanskih dežel naraščajo tudi napadi na cerkve. Migranti se očitno požvižgajo na njim naklonjenega papeža Frančiška, ki je v času migrantske krize pozival katoličane k sprejemanju tako imenovanih beguncev. Papež je sicer mnenja, da bi morali biti begunci sprejeti v evropske družbe, saj naj bi bili »vir novih znanj in veščin«. Prav tako je v knjigi Pustite nas sanjati, ki je izšla prejšnje leto, poudaril, naj migranti ne bi ogrožali krščanstva, namesto migrantskih zločinov pa se je raje posvetil obsojanju populističnih voditeljev, ki naj bi ustvarjali »namišljene sovražnike«. Vendar pa statistike kriminala in posilstev, ki se jih osrednji mediji in nevladniki trudijo prikrivati, ne govorijo v prid temu, temveč je razvidno, da so »veščine« migrantov povezane predvsem z nasiljem, s spolnimi zlorabami, z neredi, s požigi in terorizmom. Muslimanskim priseljencem je očitno malo mar za papeževo naklonjenost kot tudi za naklonjenost, ki so je deležni od levo liberalnih politikov in bruseljskih zagovornikov »človekovih pravic«. Glede na ocene policijskih kriminalnih statistik Nemške zvezne policije iz leta 2020 je vsaka sedma oseba, ki je bila od leta 2015 osumljena uboja ali umora, prosilec za azil, oseba, ki je upravičena do zaščite, ali begunec. Podobno je tudi v drugih zahodnoevropskih državah. Toliko o tem, da gre za »namišljene sovražnike«.

V Franciji nov umor duhovnika
Francija je s svojo politiko odprtih mej ustvarila zver, ki se je obrnila proti njej. Zadnji primer, ki potrjuje v identitarnih krogih pogost izrek, da »toleranca žre samo sebe«, je uboj šestdesetletnega duhovnika v zahodni Franciji, v kraju Saint-Laurent-sur-Sèvre. Njegov krvnik je Emmanuel Abayisenga, migrant iz Ruande, ki je v Francijo prišel kot begunec leta 2021. Kar je še huje, pa je to, da gre za glavnega osumljenca za požig katedrale v Nantesu lansko leto. Zaradi tega je bil aretiran, saj naj bi bil požig katedrale tudi priznal, vendar pa je bil kasneje spuščen na prostost pod sodnim nadzorom. Duhovnik, ki je postal zadnja žrtev multikulturalizma v Franciji, je Emmanuela sicer sprejel v svojo župnijsko skupnost Montfort, kjer je Ruandec tudi prebival od lanskega leta, po tem torej, ko je zanetil požar v Nantesu. Že leta 2019 je sicer prejel nalog, da mora zapustiti Francijo, vendar je kljub temu ostal in za nameček še požgal katedralo. Potem ko je 9. avgusta umoril svojega dobrotnika, se je sprehodil na bližnjo policijsko postajo, kjer je svoj zločin priznal, kot je priznal požig katedrale. Pri tem se je izgovarjal na živčnost in občutek izgubljenosti zaradi prejetega naloga, da mora zapustiti francoska tla. Levičarji in ljubitelji migrantov bodo ob tem verjetno takoj poudarjali, da so tako za požig posredno pravzaprav krive francoske oblasti, ki so hotele izgnati ubogega migranta. Bodo pa teže opravičevali umor duhovnika, ki je Emmanuela sprejel pod svoje okrilje, ta pa mu je poplačal tako, da ga je ubil. Sicer je bilo samo v letu 2018 poškodovanih 875 cerkva v Franciji, med drugim je bil manjši požar podtaknjen tudi v pariški cerkvi Saint-Sulpice. V oktobru leta 2020 pa je Tunizijec v Nici v baziliki Notre-Dame ubil tri ljudi z nožem. Kasneje so v njegovem telefonu našli kopijo Korana. Tu pa je še teroristični napad islamistov na cerkev v predmestju Rouena v severni Franciji leta 2016, ko sta dva islamista z nožem prerezala vrat 84-letnemu duhovniku Jacquesu Hamelu. Takšni in drugačni napadi se širijo po Franciji in po Evropi.

Srečanje s papežem
V zadnjem krvavem primeru uboja duhovnika sicer ni šlo za muslimana, saj je bil Ruandec prostovoljec že v katedrali v Nantesu in je imel tudi ključe same katedrale, tako da mu ni bilo treba vlamljati, ko se je odločil za požig. V preteklosti pa naj bi se bil v Vatikanu srečal s papežem. Ob umoru duhovnika se je pojavilo več zapisov o krščanski milosti in odpuščanju, vendar pa postaja kristalno jasno, da se bo moralo krščanstvo, če se želi obdržati, vrniti k duhu križarjev in drugih evropskih bojevnikov, ki so od Poitiersa pa do Lepanda in Kulikovega polja branili svoje domovine in tradicije pred tujimi hordami. Jasno je tudi, da pri množičnih migracijah iz tretjega sveta ni težava le v islamu oziroma v religiji. Ruandski migrant Emmanuel Abayisenga je katoličan, ki je bil prostovoljec v župniji in ki se je leta 2016 na izletu v Vatikanu celo srečal ter rokoval s papežem Frančiškom. Francoski katoliški časopis La Croix je objavil fotografijo omenjenega srečanja, ki jo je posnel francoski novinar Arnaud Bédat. Vendar pa vse to ni ustavilo Ruandca, da ne bi najprej požgal gotske katedrale, ki sama po sebi predstavlja pomemben del evropske dediščine, in je, potem ko je bil kljub temu znova sprejet v naročje cerkve, še umoril duhovnika, ki mu je ponudil drugo priložnost. Ne glede na religijo so neevropski narodi tretjega sveta preprosto drugačni in se drugače odzovejo v določenih situacijah. Zato so vsake množične migracije iz tretjega sveta slabe ne glede na to, ali gre za muslimanske ali za nemuslimanske priseljence.

Osumljeni morilec francoskega duhovnika, migrant Emmanuel Abayisenga se je leta 2016 srečal celo s papežem Frančiškom. (Foto: Twitter)

Grožnje in napadi
Grožnje in napadi na krščanstvo se vrstijo. Pred kratkim so tako italijanski poštni uslužbenci prestregli sumljiv paket iz Francije, ki je bil namenjen v Vatikan. Paket je bil naslovljen na papeža, milanska policija pa je potrdila, da so bili v njem trije naboji. Preiskava še poteka, tako da še ni znano, kdo stoji za zloveščo pošiljko. Napadi na krščanstvo naj bi bili sicer dosegli vrhunec v letu 2019, ko je bilo poškodovanih več kot 3.000 cerkva. Predvsem v Franciji in Nemčiji so ti napadi tesno povezani z množičnimi migracijami iz muslimanskega sveta. Vendar pa migranti niso edini, ki želijo zaradi džihada in sovraštva do Evrope izbrisati krščanstvo. V Španiji so za uničevanje cerkva in skrunjenje križev odgovorne predvsem različne levičarske in feministične skupine. Podobno je tudi v Sloveniji, kjer smo bili konec lanskega leta in v začetku tega prav tako priča poškodovanju frančiščanske cerkve v središču Ljubljane, pa tudi cerkve sv. Janeza Krstnika v ljubljanskem Trnovem in nekaterih drugih cerkva. Šlo je za delo levičarjev, feministk in anarhistov.

Boj proti zahodni civilizaciji
Krščanstvo vidijo tako muslimanski in drugi migranti kot tudi levičarji kot del osovražene zahodne civilizacije ter ga želijo zato popolnoma uničiti in izbrisati. Prvi bi ga radi nadomestili z islamizacijo, drugi z liberalno sekularno religijo, ki naj bi nas popeljala v utopijo združenega človeštva. Žal se tudi znotraj krščanstva pojavljajo liberalni tokovi in mnogi »moderni« kristjani podpirajo idejo multikulturalizma. Cerkev obtožujejo najrazličnejših grozot, medtem ko levičarski zgodovinarji prodajajo zgodbice o »progresivnem« islamu, ki naj bi bil v času islamske okupacije Španije in drugih delov Evrope skozi zgodovino celo prinesel napredek. Nihče pa ne govori o tem, kako so muslimani zasužnjevali Evropejce in kako so vsiljevali islam evropskim avtohtonim narodom od Balkanskega polotoka do Pirenejev. Konec koncev je naša zgodovina polna velikih bitk proti islamu, bitk za obstoj Evrope. Znova prihaja čas, ko tuje horde zavzemajo evropska ozemlja, čas, ko se mora Evropa spomniti svojih junakov izpred vrat Dunaja in pred trdnjavo Sisak ter obuditi duha Andreja Turjaškega in Jana III. Sobieskega.

Andrej Sekulović