V Šopronu na meji med Madžarsko in Avstrijo se je 19. avgusta 1989 pisala evropska in tudi nemška zgodovina. Na ta dan je več kot 600 ljudi iz Nemške demokratične republike prvič mirno prestopilo čez železno zaveso, kot del panevropskega piknika. To je bil začetek dokončnega padca komunizma v Vzhodni Evropi. Novico o tem dogodku je okrepil množičen prestop železne zavese, saj je luknjo v nekaj mesecih izkoristilo več 10 tisoč Vzhodnih Nemcev, ki so na Madžarskem čakali na pot na Zahod, kar je privedlo do bistvene nadaljnje destabilizacije režima SED (Enotna socialistična stranka Nemčije). Vseevropski piknik je bil tako odločilen korak na poti k nemški enotnosti.
Pomemben korak k odstranitvi železne zavese je bila tudi uvedba tako imenovane “svetovnega potnega lista” za madžarske državljane v začetku leta 1988, ki je sprožila veliko prometa, saj so Madžari zdaj lahko potovali v katero koli državo. Število ilegalnih prehodov meja se je hitro zmanjšalo, že leta 1988 so 98 odstotkov teh kaznivih dejanj storili pripadniki drugih držav vzhodnega bloka, ob obletnici poročajo nemški mediji.
Množični pobegi pred komunizmom
Ko se je tako Budimpešta začela oddaljevati od komunistične usmeritve, se Sovjetska zveza ni odzvala. Madžarsko vodstvo se je takrat odločilo, da bo odstranilo 246 kilometrov bodeče žice na meji z Avstrijo. Madžarski zunanji minister Gyula Horn in njegov avstrijski kolega Alois Mock sta tako 27. junija 1989 z veliki kleščami simbolično zarezala v bodečo žico, ki je od leta 1966 označevala mejo z Avstrijo ter predstavljala fizično in ideološko mejo med Vzhodom in Zahodom. A medtem, ko se je Madžarska že odmikala od sovjetskega bloka, je vzhodnonemški voditelj Erich Honecker vztrajal, da bo “Berlinski zid stal še nadaljnjih petdeset in sto let”. Državljani Vzhodne Nemčije, ki so vse bolj bežali na Zahod, pa so iskali alternativne poti. Najlažja pot za pobeg pred komunizmom pa je bila preko Madžarske.
Ideja o vseevropskem pikniku
Evropski poslanec Otto von Habsburg je 20. junija 1989 v govoru na univerzi v Debrecenu spregovoril tudi o Evropi brez meja, zatem pa so v navdušenju ob rušenju železne zavese skupaj z vplivno madžarsko opozicijo prišli na idejo o praznovanju evropske enotnosti na madžarsko-avstrijski meji pri mestu Šopron. Druženje je bilo sprva mišljeno kot neformalno srečanje Avstrijcev in Madžarov na meji. Uredili so tudi dovoljenje za odprtje mejnega prehoda za nekaj ur, da bi lahko pešci izkusili Evropo brez meja. To pa so izkoristili številni Vzhodni Nemci, ki se potem niso več vrnili na madžarsko stran, poroča STA.
Vseevropski piknik 19. avgusta 1989 so pripravili pod pokroviteljstvom takrat vplivnega člana politbiroja Madžarske komunistične partije Imreja Pozsgaya ter predsednika Mednarodne panevropske unije in sina zadnjega avstroogrskega cesarja Otta von Habsburga. Vzhodni Nemci so območje dobesedno preplavili. “Mejo smo nameravali odpreti ob 15. uri, vendar se nismo mogli držati urnika, ker se je množica državljanov Vzhodne Nemčije ob 14.57 pognala preko meje,” se spominja eden od organizatorjev dogodka Laszlo Magas. Tisti dan je na avstrijski strani meje ostalo več kot 600 ljudi, kar je bil prvi množični pobeg Vzhodnih Nemcev na Zahod po izgradnji Berlinskega zidu leta 1961. Madžarski mejni stražarji so “zamižali na obe očesi” in mejo znova zaprli šele čez tri ure.
A madžarsko-avstrijska meja je ostala zaprta manj kot mesec dni. 11. septembra jo je madžarska vlada uradno odprla, s čimer je omogočila prebeg v Avstrijo še približno 50 tisoč Vzhodnim Nemcem. Dva meseca pozneje, 9. novembra, je padel Berlinski zid. Do takrat se je madžarska komunistična partija kot prva v vzhodnem bloku uradno odpovedala oblasti.
Lana Božič