Mineva 75 let od varšavske vstaje proti nemški okupaciji, ki bi ob pomoči Stalina uspela, vendar jo je ta zaradi sovraštva do Poljakov preprečil

Foto: Marija Uljanova / Wikipedia

Pred 75 leti se je 1. avgusta 1944 začela varšavska vstaja proti nemški okupaciji med drugo svetovno vojno. To je bil največji oborožen upor proti nemški okupaciji v tedanji Evropi.

Na Poljskem se bodo obletnice vstaje spomnili s slovesnostmi, ki se jih bo v četrtek udeležil tudi nemški zunanji minister Heiko Maas.

Ocene upora izpred 75 let so na Poljskem še vedno sporne. Za nekatere je varšavska vstaja simbol junaštva in poskus, da bi se poljska prestolnica osvobodila z lastnimi silami, za druge pa zgolj nesmiselna akcija, ki je zahtevala preveč človeških življenj.

Poljski predsednik Andrzej Duda je dva dni pred obletnico v Muzeju varšavske vstaje poudaril, da je bila varšavska vstaja velik korak k vzpostavitvi svobodne Poljske. Dodal je, da je bila vstaja veliko junaško dejanje. Junakom varšavske vstaje se je tudi zahvalil, da Poljaki danes lahko živijo v svobodni Poljski, je poročala poljska tiskovna agencija Pap. Poljaki so se med varšavsko vstajo 63 dni bolj ali manj bojevali sami. Zavezniki so jim pomagali zgolj z nekaj pošiljkami, ki so jih odvrgli iz zraka. Med varšavsko vstajo je padlo 18 tisoč poljskih vojakov. Hkrati je umrlo med 120 tisoč in 200 tisoč civilistov, večina v nemških množičnih pobojih po umikih enot poljske vojske. Nemška vojska je zabeležila 17 tisoč smrtnih žrtev. V bojih za Varšavo je bila docela uničena skoraj četrtina vseh stavb v mestu.

Po koncu vstaje pa so nemške čete sistematično požigale še preostale stavbe v mestu, meščane pa so izgnali ali poslali v koncentracijska taborišča. Šlo je za zelo nasilno kaznovalno akcijo, katere namen je bilo svarilo pred morebitnim posnemanjem ali novim uporom. Do januarja 1945, ko je Rdeča armada takratne Sovjetske zveze vkorakala v mesto, je bila Varšava praktično porušena do tal.

Varšava danes (Foto: STA)

Po navedbah spletne enciklopedije Wikipedija naj bi operacija Vihar (poljsko Akcja Burza) po prvotnih načrtih trajala le nekaj dni, dokler ne bi prišla na pomoč Rdeča armada. A sicer hiter sovjetski prodor se je tedaj zaustavil nekaj kilometrov pred Varšavo. Vstaja se je brez sovjetske pomoči nadaljevala vse do 2. oktobra, ko je bila dokončno krvavo zadušena. Stalin naj bi ustavil napredovanje Rdeče armade, na pomoč katere so sprva računali Poljaki, ker naj bi imel varšavsko vstajo za nezakonito, pripadnike vojske poljske vlade v izgnanstvu, ki je začela z vstajo, Armie Krajowe, je celo imel za fašiste. Pripadniki Rdeče armade so pred 75 leti bolj ali manj z one strani Visle opazovali, kako so nemške sile nasilno zadušile vstajo.

Stalinovim odločitvam proti varšavski vstaji naj bi botrovalo njegovo osebno sovraštvo do Poljakov, ki so bili zanj smrtni sovražniki. Zameril jim je zmago v sovjetsko-poljski vojni po koncu prve svetovne vojne. Med to vojno so Poljaki avgusta 1920 tudi slavili v bitki za Varšavo. Vojna se je končala s podpisom sporazuma v Rigi marca 1921, s katerim je Sovjetska zveza morala priznati aneksijo vseh ozemelj, ki jih je Poljska dobila v vojni.

Po oceni ameriškega zgodovinarja, strokovnjaka za drugo svetovno vojno Gerharda Weinberga so bile akcije nemške vojske in Rdeče armade med varšavsko vstajo “neke vrste nova različica pakta med Hitlerjem in Stalinom proti Poljski iz leta 1939″.

Demokracija

  • ZatonMesecnikov

    Poljska je bila vedno ovira na poti Boljševiškega prenosa svetovne revolucije v Nemčijo in naprej na Zahod. Leta 1922 so Poljaki pred Varšavo ustavili Boljševike in tega jim oni niso nikoli oprostili.

    kako bi se šele marx jezil nanje takrat, če bi bil še živ. Tako kot na reakcionarne nezgodovinske narode Slovence in hrvate, ki so pomagali zadušiti vstajo v budimpešti in Pomlad narodov, kar je Marx videl kot začetek vstaje svetovnega proletariata.

  • xtc

    Komunisti=socialisti= nacional socialisti=fašisti = ISTO ISTA baža izdajalcev in zločincev.

  • tramal

    Sami levaki ,ki so napadali krščansko poljsko.

  • freedomfighter

    Stalin je vstajo preprecil za to da se znebi demokraticne opozicije ne pa zaradi sovraztva do poljakov…clovek bozji kako nekateri ne razumete politike

    • macon

      Poljaki in Rusi so imeli bogato zgodovino vojn in vstaj. Pred prvo svetovno je bila Poljska okoli 150 let pod Nemci (Prusi), Avstrijci in Rusi, ki so si jo razdelili, nova poljska državnost pa je trajala komaj 21 let, ko so si jo spet razdelili naciji in boljševiki.

      Domoljubna Vojska Kraiowa je bila največje poljsko odporniško gibanje, prosovjetski poljski partizani so bili manjše gibanje na vzhodu tedanje Poljske. Sovjeti so pač pustili Nemcem, da so zatolkli poljske nacionaliste in potem vkorakali v razvaline Varšave, v njihovih imperialnih komunajzarskih igrah jih je malo brigalo za 100.000 in več poklanih poljskih civilistov. Po koncu vojne so itak kot živino prisilno odselili par milijonov Poljakov na zahod in jih še mnogo pobili, da so povečali Belorusijo in Ukrajino.

      Človekoljubi so bili na gobcih, v praksi pa so ustvarili najbolj suženjski sistem v človeški zgodovini, ki mu je potem s časom represija malo oslabela, na koncu pa je propadel v ekonomskem krahu. Ves komunajzeraj je ena sama mizerija in gromozanska sramota.

      • freedomfighter

        In kaj si sedaj povedal drugega kot jaz le da sem jaz to povzel v eno poved ti si pa prepisal pol ucbenika

  • Hugo

    Kdo garantira, da bi vstaja uspela?

  • Franjo Trojner

    Še en dokaz več, da so nacisti in komunisti pogosto na isti strani!
    Hm, nacisti so vsaj zelo dobre avtoceste gradili, kar komunistom nikoli ni uspevalo.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!