fbpx

Ruska državna agencija polna napovedi po destabilizaciji sveta

Foto: epa

Večina najbolj vročih točk ostaja v Aziji in Evropi, kjer lahko v novem letu eksplodira ne le Kosovo, ampak tudi Bosna,” napoveduje avtor besedila na RIA Novosti. Ruski državni medij RIA Novosti je namreč objavil geopolitično napoved za leto 2023, polno mračnih predvidevanj, še posebej, ko gre za eno izmed območij njihovega največjega interesa – Zahodni Balkan. Med drugim omenja tudi druge dele sveta, ki so v interesu Rusije, pa tudi tiste, v katere je po njihovem mnenju vpleten “kolektivni Zahod”, kot imenujejo sodelovanje med Ameriko in EU v okviru Nata. 

Napovedi za letošnje leto po mnenju ruske državne agencije Ria Novosti niso obetavne, menijo namreč, da se bodo v veliki meri nadaljevali trendi prejšnjega leta. Vsaj tako napoveduje ruski državni medij RIA novosti, ki ga povzema Srbija Danas. Ta namreč trdi, da bodo v ospredju letošnjega leta sovražnosti v Ukrajini in da se bo začel temeljit “proces razgradnje atlantskega svetovnega reda” in vse, kar je z njim povezano – od cen surovin do ostalih zadev, ki se nas še kako tičejo.

Ruska tiskovna agencija Ria Novosti je objavila obsežno besedilo, v katerem napoveduje možne dogodke v letu 2023. Središče svetovnega dogajanja bo ostala Evropa, torej vojna v Ukrajini, ostaja pa možnost, da se bo vojna prelila na Balkan. Pričakovati je, da se bodo njegove posledice čutile po vsem svetu in uničile dolgoletno prevlado Zahoda. Avtor besedila Petr Akopov je dolgoletni sodelavec državne tiskovne agencije RIA Novosti, ki jo neodvisni strokovnjaki vedno znova obtožujejo propagande. Vključen je bil v poročilo “1500 vojnih hujskačev”, ki ga je pripravil Forum Free Russia. Poročilo vsebuje imena ruskih propagandistov in drugih, javno vpletenih v podporo Putinovi invaziji na Ukrajino.

Najbolj nevarna regija na svetu – Bližnji vzhod
“Čeprav bo Evropa tudi v novem letu ostala najbolj vroča točka, ni nobenega zagotovila, da tradicionalno najnevarnejša regija sveta, Bližnji vzhod, ne bo ponovno pridobila pozornosti svetovne javnosti. Ne namesto Evrope, ampak skupaj z njo,” na začetku svoje analize trdi Akopov.

Srbske topniške enote so bile v stanju pripravljenosti blizu administrativne meje s Kosovom. (Foto: Twitter)

Do napada na Iran ne bo prišlo
Verjame, da do najhujšega dogajanja – napada na Iran – ne bo prišlo, čeprav si izraelska vlada, ki se je znova znašla na oblasti, skupaj z delom ameriške politične elite to močno želi. Vendar bo spodkopavanje jedrskega sporazuma s strani ZDA negativno vplivalo na razmere v regiji. Kljub protestom v Iranu, ki trajajo vse od umora Mashe Amini, RIA Novosti ne pričakujejo močnejše destabilizacije Islamske republike, “kljub vsem notranjim težavam je Iran v ospredju držav, ki si prizadevajo spremeniti svetovni red, ki je koristen Zahodu, in vloga Teherana bo le še rasla”, pravi Akopov. Od začetka vojne v Ukrajini sta Iran in Rusija odpravila vse ovire za razvoj zavezništva, poleg vojaško tehničnega sodelovanja pa se ukvarjata tudi s skupnimi trgovinskimi in infrastrukturnimi projekti, zato ne preseneča, da ruska propaganda podpira sosednjo državo.

V Iranu vre. (Foto: epa)

Pomembnost volitev v Turčiji
Poleg Irana ima Rusija tesne odnose z Arabci in Turki, čeprav rast turškega vpliva na postsovjetskem prostoru Moskve ne moti. Prekomerna krepitev Turčije v Zakavkazju in njeni vztrajni poskusi širjenja prisotnosti v Srednji Aziji ne ustrezajo ruskim interesom. Vendar Putin ubira ravnovesje interesov z Erdoganom, zato avtor besedila meni, da bodo prihajajoče predsedniške volitve v Turčiji junija izjemno pomembne, nedvomno pa pričakuje ponovno izvolitev turškega predsednika, kar je za Zahod spet neugodno. Turčija bi morala nadaljevati z ofenzivno zunanjo politiko, ki prispeva k njeni neodvisnosti, in ohranjanje raznolikih vezi z Rusijo ji v tem smislu lahko le koristi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan (Foto: epa)

Ameriško prisotnost navajajo kot glavno težavo pri reševanju konflikta v Siriji, a njihov vpliv v regiji, trdi Akopov, na splošno upada, saj Arabci vse bolj diverzificirajo svoje vezi, se približujejo Kitajski in Rusiji. Skupni problem celotne velike regije – Afganistan – je bil doslej nekoliko pozabljen, “nobena od njenih sosed ne potrebuje obubožanega in eksplozivnega Afganistana, pa tudi Kitajska ne. Niti Rusiji niti Iranu niti arabskim državam doslej ni uspelo vzpostaviti resnih trgovinskih in gospodarskih vezi s Kabulom”.

Trump se bo vrnil
V ZDA Akopov pričakuje ponovno kandidaturo Donalda Trumpa, prepričan pa je, da bo globalistični liberalni establišment skušal storiti vse, da bi preprečil njegovo vrnitev v Belo hišo. Demokrati morajo po njegovem mnenju zagotoviti, da bodo Trumpove ocene padle na neizvoljivo raven. Pojavili se bodo poskusi njegove odstavitve in nova razkritja in široke kampanje diskreditacije, vendar ima 45. predsednik dobre borbene lastnosti in dobre možnosti, da se upre temu ognju.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump (Foto: epa)

Konflikt na Daljnem vzhodu
Kar zadeva konflikt med Kitajsko in ZDA, bi se moral nadaljevati, vendar na verbalni ravni in v obliki medsebojnih sankcij. Rusi sicer pričakujejo, da se bo napetost v Tajvanu umirila do leta 2024, ko bi lahko krizo še zaostrile tajvanske predsedniške volitve. Tudi pri zadevi Koreje ne bi smelo biti večjih sprememb, Moskva in Peking bi zagotovo rada ukinila del sankcij proti Pjongjangu, a jima to preprečuje ameriški veto. Zato, meni novinar, se ni dobro prenagliti s pričakovanji, da se bo premikanje geopolitičnega težišča iz Evrope in Sredozemlja v pacifiško regijo nadaljevalo, ravno nasprotno. Nasprotja znotraj EU se bodo povečevala, a ne toliko, da bi ohromila organizacijo. Francija in Nemčija se ne bosta mogli dogovoriti o bistvu skupnega vodenja niti o načelu strateške avtonomije niti o načrtih za sprejem Zahodnega Balkana v EU, piše Dnevnik Hr.

Ana Horvat