Splošno mnenje v ameriški javnosti je, da je razplet predsedniških volitev odločila “tiha večina” s podeželja; večina anket je bila napravljena v velikih mestih, nagibale so se k Hillary Clinton, a – če že niso bile prirejene s strani levičarskih medijev – vseeno niso kazale realne slike razpoloženja med prebivalci ZDA. Kar si mislijo levičarske elite v New Yorku, Washingtonu in hollywoodski Kaliforniji, pač ni vizija preostale Amerike. Še zdaleč pa ni za Donalda Trumpa glasovalo samo belsko prebivalstvo, čeprav bi to številni mediji radi prikazali; Obama in njegova potencialna naslednica Clintonova sta se zelo zamerila tudi nekaterim prebivalcem muslimanske veroizpovedi, a le redki si upajo na glas priznati, da so v resnici volili Donalda Trumpa.
Zato je dejanje 51-letne Asre Q. Nomani še toliko pogumnejše, saj je kot nekdanja novinarka Wall Street Journala in ustanoviteljica Gibanja za muslimansko reformo zelo izpostavljena v medijih. Njen zapis v Sydney Morning Heraldu zelo odmeva med ameriško javnostjo. Nomanijeva piše o izpovedi, saj “sem kot muslimanka, temnejše polti, imigrantka, za povrhu ženska ena od tistih tihih volivk, ki je svoj glas namenila Donaldu Trumpu. In nisem rasistka in šovinistka, pripadnica bele rase, kot se Trumpove volivce praviloma predstavlja v medijih.”
Muslimani so Trumpa napadali in razglašali konec
Nomanijeva se je leta 2008 preselila iz Zahodne Virginije v bolj konservativno Virginijo, kjer je država na volitvah pomagala izvoliti Baracka Obamo za prvega črnega predsednika v zgodovini ZDA. V osmih letih se je njen pogled na demokrate povsem spremenil: “S strahom sem šla na volitve in nekaj pred polnočjo na listku obkrožila ime Donalda Trumpa in njegovega podpredsedniškega kandidata Mika Pencea,” piše 51-letna novinarka, ki je lahko v dneh pred volitvami pa tudi po volitvah na socialnih omrežjih prebirala sovražno retoriko drugih prebivalcev ZDA muslimanske veroizpovedi. “Ena izmed znank je zapisala veliko opravičilo vsem muslimanom po svetu, ker je njena dežela izvolila Donalda Trumpa. Da ne delijo vsi njegovih domnevnih sovraštva, ignorance in šovinizma. Sramovala pa se je vseh tistih, ki so glasovali zanj,” je dejala.
Kot je obrazložila Nomanijeva, sta se ji demokratska stranka in njena kandidatka Hillary Clinton zagabili v tistem trenutku, ko je WikiLeaks razkril podatke o večmilijonskih nakazilih Clintonovi fundaciji iz Katarja in Savdske Arabije. “In čeprav se mi zdijo nekatere Trumpove izjave v predvolilni kampanji preveč nepremišljene, čeprav ne podpiram zidu med Mehiko in ZDA, pa verjamem v njegovo poštenost in demokracijo v tej deželi. Nimam prav nobenega strahu pred Trumpovo Ameriko, bolj bi me skrbel vpliv teokratskih muslimanskih diktatur v Katarju in Savdski Arabiji na Ameriko Hillary Clinton. Ti dve diktaturi sta tipičen primer kršenja osnovnih človekovih pravic, saj sta se odrekli imigrantom iz Indije, Sirije, poleg tega pa je večina prebivalcev tam de facto sužnjev,” je še obrazložila novinarka.
Nomanijeva je za konec strnila misli, da mora postati Trumpova Amerika moralna Amerika, ki ne bo opozarjala samo na sovraštvo do muslimanov, ampak tudi na sovraštvo muslimanov do ljudi drugih veroizpovedi in na sovraštvo muslimanov med seboj.
L. S.